Zgled sožitja in solidarnosti

V Opatjem selu danes z osrednjo proslavo zaznamujejo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Ker država zaradi varčevalnih ukrepov proslavo organizira le vsako peto leto, je letošnjo pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Slavnostni govorec bo nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Praznik, ki ni dela prost dan, zaznamujemo 15. septembra, saj je na ta dan leta 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba, s katero je večji del Primorske pripadel Jugoslaviji. Pred tem je večina primorskih Slovencev več kot dve desetletji pod italijanskim fašističnim škornjem trpela raznarodovalno politiko in nasilje.

Zgodovina Evrope, gledana z jadranske plaže, ne z berlinskega zidu

Z mirovno pogodbo so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, kjer je po ocenah zgodovinarjev živelo okoli 140.000 Slovencev. Trst, s širšo okolico, ki je vključeval območje od Devina na severu do reke Mirne na jugu, torej vso slovensko obalo in obalna mesta, pa je dobil status Svobodnega tržaškega ozemlja. To je obstajalo do leta 1954, ko sta si ga Jugoslavija in Italija razdelili z londonskim sporazumom.

Pomen spomina na zgodovinske dogodke

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku v poslanici poudarila pomembnost spomina na zgodovinske dogodke in obsodila poskuse revidiranja slovenske zgodovine in njene zlorabe. Spomnila je na fašistične zločine, »od divjanja fašističnih škvader, požiga Narodnega doma v Trstu, internacije slovenske inteligence in duhovščine do zloglasnih fašističnih koncentracijskih taborišč na Rabu, v Gonarsu in drugod po Italiji«. Pri tem je pozvala vse »Slovenke in Slovence, da se opredelimo proti vojni in nasilju, za mir, aktivno sožitje med narodi in spoštovanje dostojanstva vsakega človeka. Na načelih miru, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic se je vzpostavila povojna Evropa – in Evropa ter z njo Slovenija morata obstati na teh načelih«.

Predsednik vlade Robert Golob pa je v poslanici zapisal, da je Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. Izrazil je še ponos na kulturne in gospodarske uspehe Slovencev v Italiji in veselje ob močnih vezeh med zamejci in matično domovino. Tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je napisala poslanico, v kateri poudarja, da je Primorska »ponosna slovenska dežela, branik Slovenstva ter najbolj zahodni del slovanskega naroda«.