Praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini

Mineva 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev ob prazniku je bila v soboto Ajdovščini.
 
Osrednjo slovesnost je pripravila Občina Ajdovščina v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da so »Primorci največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodi veličastna zmaga in ljubezen do domovine«.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.
 

V uradu predsednika dan odprtih vrat

V uradu predsednika republike imajo danes dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo, kot je običaj ob državnih praznikih, postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

V prazničnem nagovoru je Pahor poudaril pomen prelomnih dogodkov, ki so vodili v ustanovitev naše države pred skorajda tridesetimi leti. »Do ustanovitve naše države leta 1991 je vodilo veliko zelo pomembnih, prelomnih zgodovinskih dogodkov, kot je vrnitev Primorske k matičnemu narodu, ki so omogočili, da smo se odločili za samostojno državo,« je dejal z željo, da bi vsi, ne glede na različna stališča, enotno in s ponosom slavili ta prelomen dogodek s pogledom, uperjenim v mirno in varno prihodnost.

Kot so sporočili iz urada, je Pahor spomnil na mnogotere preizkušnje Slovenk in Slovencev, ki so si prizadevali za ohranitev slovenskega jezika in identitete na poti do politične zrelosti in trenutka, ko smo razglasili samostojnost. Poudaril je, da lastna država ni samoumevna in pozval k počastitvi tega izjemnega dogodka s ponosom in samozavestjo.

V sklepnem delu uradne slovesnosti ob državnem prazniku je predsednik republike direktorici Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Maji Jerman Bratec izročil zahvalo za 50 let bogatenja slovenskega kulturno-umetniškega prostora. Direktorica se je v imenu vseh zaposlenih v gledališču Pahorju zahvalila za to priznanje ob 50-letnici profesionalnega ustvarjanja.

»Potrudili se bomo, da bomo svoje poslanstvo še naprej opravljali z odličnostjo,« je dejala. Drevi se bodo v Novi Gorici na posebni slovesnosti poklonili vsem, ki so soustvarjali zgodovino gledališča ter krepili kulturno zavest in identiteto Slovencev na obeh straneh meje - v prostoru, kjer se stikata slovanska in romanska kultura. Slovesnost bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike, so še zapisali v uradu.
 

»Duh svobodne Primorske«

»Soglasni smo, da si Primorska zaradi zvestobe slovenstvu zasluži posebno spoštovanje. Na današnji praznik, ki je globoko zasidran v zavest ljudi, še posebej ponosno izrekamo besede priznanja več desetletnega boja Primork in Primorcev za pravico do življenja v skupni domovini,« je v poslanici ob prazniku, objavljeni na spletni strani Državnega zbora, zapisal Dejan Židan.

Po Židanovih besedah danes praznujemo »duh svobodne Primorske, ki je duh borbe in duh zmage«. Kljubovala je času, ko se je nad celino zgrinjala agresija fašizma in nacizma. Šele nova evropska zavest, ki je na primorskem prostoru gradila svoje temelje prav v najstarejšem antifašističnem gibanju v Evropi, nam je omogočila, da smo stopili na pot združevanja in skupnih vrednot. Slediti njenemu izročilu pomeni slediti vrednotam svobode, demokracije, enakosti in strpnosti.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.