V nadaljevanju preberite:

Zmenili sva se v novogoriškem Xcentru, kjer je kot v filmskem prizoru hodila gor in dol po zastekljeni pisarni in energično govorila po telefonu. Zapletov in obveznosti v dneh pred otvoritvenim dogodkom, ki bo po številu nastopajočih predvidoma največji v zgodovini samostojne Slovenije, ne manjka. Jutrišnji dan bo zaznamovala čezmejna parada, ki se bo s 700 udeleženci z vsake strani meje sklenila na Trgu Evrope, sledilo bo slavnostno odprtje in nato še osrednji umetniški spektakel na trgu pred novogoriško občinsko stavbo.

»Organizacija je res zelo zahtevna, saj bomo imeli dve prizorišči, poleg tega pričakujemo velikansko število ljudi, kar bo precejšen logistični zalogaj. Ne samo občinstvo, najavilo se je čez 300 novinarjev, od tega tri četrt tujih, potem so tu še vsi politični gostje, ki prihajajo iz vse Evrope,« poudari Neda Rusjan Bric. Evropska prestolnica kulture, ki povezuje dve obmejni mesti v dveh državah, je pritegnila široko pozornost in pljusknila čez meje Slovenije in Italije ter celo Evrope.

S projektom se ukvarja že osem let. K temu jo je nagovoril kolega iz mariborskih kulturniških krogov Peter Tomaž Dobrila, ki je leta 2012 sodeloval pri tamkajšnji EPK. »Vprašal me je, ali v tej smeri kaj razmišljamo v Novi Gorici. Takoj se mi je zdelo smiselno, pa tudi, da bi to izvedli skupaj z Gorico,« pravi. Naslednji korak je bil, da je obiskala župana obeh mest, takrat sta bila to Matej Arčon v Novi Gorici in Ettore Romoli v Gorici, in idejo sta nemudoma podprla. Kolesje, ki je spodbudilo nove odnose med mestoma in njunimi prebivalci, se je začelo premikati.

Na čem je temeljila ideja za sodelovanje na EPK? Kaj se je začelo dogajati med prebivalci obeh Goric in zakaj?