Zelena luč noveli interventnega zakona iz avgusta

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji po nujnem postopku s 54 glasovi od 84 in z nobenim proti potrdili novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki ukinja solidarnostni prispevek in uvaja predplačilo za sanacijo stanovanj prizadetih v avgustovskih poplavah. Če so na podlagi interventnega zakona najprej poskrbeli za izplačila občinam, so tokratne spremembe v prvi vrsti v pomoč ljudem, so nekajkrat poudarili v vladajoči koaliciji.

Občine so v teh dneh 200 milijonov evrov že prejele, je bilo slišati v štiriurni razpravi, toda glede na opozorila iz opozicije bi si tudi ljudje na prizadetih območij, tako kot občine, želeli 40- namesto 20-odstotne akontacije. V SDS in NSi so podporo noveli pogojevali s črtanjem določb o odstranitvi ogroženih objektov, saj da novela ne ponuja rešitev za nadomestne objekte, opozarjali pa so tudi na tveganja za »popoplavno dobičkarstvo«.

Komaj vsak sedmi ocenjuje, da je škoda pravilno ocenjena

Slovenija bo po oceni vlade za sanacijo neposredne škode in za odpravo posledic poplav potrebovala 9,99 milijarde evrov, od tega dobrih pet milijard na infrastrukturi.

Anketa Mediane o avgustovskih poplavah. INFOGRAFIKA: Delo

Anketa Mediane o izračunani vladni oceni pa je pokazala, da najmanj vprašanih, le dobrih petnajst odstotkov, meni, da je ta pravilna. Znesek je prenizek za slabo četrtino vprašanih, previsok pa za dobro tretjino. Prav tako se skoraj tretjina vprašanih ne more opredeliti do vladnega izračuna. Spomnimo, da ga je vlada naredila na podlagi mednarodno priznane metodologije, ki poleg povzročene škode upošteva tudi stroške sanacije prizadetih območij v prvotno stanje, med drugim tudi gradnjo novih hiš in pripravo dokumentacije.

Zaradi poplav je bilo po oceni vlade poškodovanih prek 17.700 stanovanj, ki skupaj merijo 5,3 milijona kvadratnih metrov in na katerih je za 712 milijonov evrov škode.

Nič več solidarnostnega prispevka

S sprejemom novele solidarnostni prispevek, s katerim bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov, ni več obvezen, a delodajalci bodo lahko ne glede na to izvedli solidarnostno delovno soboto, pri čemer se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plačajo niti dohodnina niti prispevki za socialno varnost. Če je podjetje solidarnostno delovno soboto že izvedlo, lahko delodajalec od Fursa zahteva povrnitev plačanih prispevkov.

Predplačila za obnovo stanovanjskih nepremičnin, ki jih uvaja novela, se bodo v primeru, da škoda prekoračuje 6000 evrov, izplačala v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Izplačila bodo potekala prek Fursa, pogoj za prejem akontacije pa je, da so ljudje na tem naslovu stalno prijavljeni, objekt pa ne predviden za rušenje oziroma ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja.

Novela ureja tudi institut krizne namestitve posameznikov, zlasti starejših in posebne pomoči in nege potrebnih. V skladu z zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele pa obstaja možnost, da se še za enkrat toliko podaljša.

Večina vidi vir sanacijskih sredstev v učinkovitejši javni porabi

Novela omogoča tudi nadomestila za stroške bivanja vseh, ki so se zatekli na domove sorodnikov ali znancev, to je za stroške dobavljene energije, ogrevanja, komunalne storitve .... Višina nadomestila bo odvisna od velikosti gospodinjstva.

Poslanka dr. Vida Čadonič Špelič. FOTO: Boštjan Podlogar

Prav tako novela ureja odstranitev onesnažene zemljine na poplavnih oziroma plazovitih območjih, ki jo bo najkasneje do 1. julija 2024 financirala država, ureja povrnitev škode društvom in ustanovam ter prevoz donirane krme.

In od kod naj država zagotovi sredstva za sanacijo? Vlada računa na evropska in davčna sredstva, obremenitev z dodatnimi davki pa, kot je sklicujoč se na besede premierja Roberta Goloba dejal državni sekretar Boštjan Šefic, ne bo. Tudi več kot tri četrtine vprašanih v Medianini raziskavi meni, da bi morala to izvesti z učinkovitejšo javno porabo. Najmanj, zgolj pet odstotkov, bi jih v ta namen vpeljalo nove davke, medtem ko se za ljudske obveznice navdušuje slabih 14 odstotkov vprašanih. Prav toliko bi jih iskalo druge vire, tuje ali domače posojilo pa odobrava petina.