Tisti petek pred enajstimi dnevi je sredi noči – natanko ob 00:40 –​ vzletel z Brnika vladni falcon, v njem pa štirje slovenski zdravniki. Slabih šest ur kasneje, ob 6:32, se je falcon vrnil. V njem je bil dragoceni tovor: pljuča ravnokar umrlega bolnika, s katerimi so nato kirurgi UKC v peturni operaciji rešili življenje slovenski pacientki. To je prva presaditev obeh pljučnih kril na Slovenskem. A ni edina izstopajoča, vrhunska operacija, ki so zdravniki v UKC Ljubljana izvedli septembra.

Slovenski plastični kirurgi prvi na svetu presadili nos

Edinstvena na svetu je bila vsaditev umetnega nosu bolnici, ki so ji zaradi raka morali odrezati celoten nos. Plastični kirurgi UKC so pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana prvi na svetu na edinstven način s 3D-načrtovanjem in izdelavo modela iz kosti, kože, žil in živcev izdelali nov nos, s katerim so bolnici nato v večurni operaciji povrnili funkcijo nosu in spremenili njeno usodo. Operacijo bodo podrobneje predstavili kmalu.
 

Na ortopedski kliniki odstranili Ewingov sarkom v 16-urni operaciji

V začetku septembra so na ortopedski kliniki UKC operirali obsežen maligni tumor, Ewingov sarkom, pri mlajšem odraslem pacientu. Zahtevna operacija, v kateri je sodelovala sedemčlanska zdravniška ekipa, je trajala 16 ur in predstavlja enega največjih dosežkov na področju kirurgije kostnih tumorjev v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Priprava nanjo je zahtevala najsodobnejšo tehnologijo navigacije na podlagi 3D-slik medenice in hrbtenice. Po odstranitvi tumorja je bilo treba učvrstiti preostali del medenice s hrbtenico s pomočjo vijakov, kovinskih palic in presajene mečnice s pacientove noge. Pacient, ki je izgubil med operacijo kar deset litrov krvi, dobro okreva.


 

Presaditev pljuč na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo

Do zdaj so pljuča slovenskim bolnikom presajali v bolnišnici AKH na Dunaju, zdaj pa je za to zahtevno transplantacijo usposobljena tudi 20-članska slovenska ekipa, ki se je včeraj predstavila javnosti.

»Kaj bo, če bo,« se je nova ekipa za transplantacijo pljuč v UKC spraševala v petek, 14. septembra. »In je bilo. Okoli enajstih zvečer smo nenadoma dobili obvestilo: lahko pridete po pljuča,« sta pripovedovala doc. dr. Tomislav Mirkovič, vodja centra za intenzivno terapijo kirurške klinike, in asistent Boris Greif, vodja ekipe za odvzem pljuč darovalca. Pacientko so obvestili, naj pride v bolnišnico, sami pa so s falconom odleteli v tujino. Čez 14 ur je pacientka imela nova pljuča. Že naslednjega dne je z njimi na novo zadihala.

Transplantacijsko moštvo v UKC je nenehno v pripravljenosti. Nikoli ne morejo vnaprej vedeti, kdaj bo kjerkoli v Sloveniji ali v Evropi možnost, da dobijo kakšen organ. Odkar imajo na razpolago za zdravstvo tudi vladno letalo falcon, lahko po organe hitro priletijo tudi na velike razdalje. Za uspeh presaditve organov je čas zelo pomemben: od odvzema do presaditve ne sme preteči več kot osem ur. Prva transplantacija obeh kril pljuč na Slovenskem je bila uspešna. Včeraj jim je zanjo čestital tudi minister za zdravje Samo Fakin.

Lani uspešno presajenih 93 organov

Tisti petek je bila ekipa tako kot vsak dan v službi že od zjutraj. Transplantacijska dejavnost je za kirurge, anesteziologe, intenziviste, interniste in medicinske sestre njihova dodatna dejavnost poleg rednega dela. Transplantacij ni toliko, da bi bili številni strokovnjaki v službi samo zanje, po drugi strani pa je Slovenija ena najuspešnejših držav po številu transplantacij na število prebivalcev. Lani so naši zdravniki presadili 46 ledvic, 23 jeter in 24 src. Usposobljeni so tudi za presaditev trebušne slinavke, od letos pa še za presaditev pljuč. Načrtujejo, da jih bodo najprej presadili do osem na leto (kot so jih zdaj za Slovenijo na Dunaju), čez nekaj let pa od 15 do 20, kolikor so dejanske potrebe. Od davnega leta 1998, ko je slovenski zdravnik Matjaž Turel po gostovanju na Dunaju začel odbirati bolnike za transplantacijo v Sloveniji, leta 2003 pa je bila v Ljubljani izvedena prva operacija enega krila pljuč, so naše bolnike pošiljali na presaditev obeh pljučnih kril vedno v univerzitetno bolnišnico na Dunaj. Do zdaj so tam presadili pljuča 70 slovenskim pacientom. Toda AKH Dunaj nima več zadostnih zmogljivosti, da bi delali tudi za druge države. Zato so se pri transplantaciji pljuč najprej morali postaviti na svoje noge Madžari, zdaj Slovenija, nato se bo morala tudi Hrvaška. »Imamo dobro izobraženo celovito ekipo strokovnjakov,« je povedal dr. Ivan Kneževič, vodja centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana.

Kot v filmu

Transplantacijska dejavnost je logistično in organizacijsko najzahtevnejša veja medicine, saj je treba koordinirati veliko strok in organizirati več dejavnosti. Vedno se tudi zelo mudi. »Nenehno smo dosegljivi na klic. Ne smemo biti daleč od doma. Naš odzivni čas je največ eno uro. Eno uro po klicu moramo biti v UKC,« je povedala Mojca Drnovšek Globokar, anesteziologinja. Tokrat so bili še prej.



Že 45 minut po klicu, torej 15 minut do polnoči, so se zbrali prvi zdravniki, ki so z letalom odleteli v tujino po organ. Uro pozneje je z Brnika vzletel vladni falcon. Ob treh in 56 minut so vstopili v bolnišnico, kamor so jih poklicali. Ob 4.17 so odvzeli pljuča možgansko mrtvemu človeku. »Bila so idealna za presajanje,« je povedal doc. Boris Greif, torakalni kirurg, vodja ekipe za odvzem pljuč. Idealen pomeni, da so bila pljuča zdrava in da so dobro izmenjevala kisik in ogljikov dioksid. To, torej funkcijo pljuč, zdravniki lahko ocenijo šele pri odvzemu, zato je odhod po organ vedno tudi nekoliko tvegano dejanje. Če pljuča ne bi bila zdrava, transplantacije ne bi bilo.

Ob istem času, ko se je v UKC začela zbirati zdravniška ekipa, so poklicali tudi pacientko, ki je potrebovala presaditev pljuč. Obsojena bi bila na mesece in mesece zdravljenja v bolnišnici, na umetno dihanje, najbrž tudi na skorajšnjo smrt. Na srečo je slišala nočni telefonski klic. Takoj se je odločila za operacijo. Ko je falcon vzletel, je že bila v UKC. Ko so štiri ure pozneje v Ljubljani prejeli sporočilo, da so pljuča v odličnem stanju, so jo pripravili za operacijo. Ko je falcon z dragocenim tovorom v posebnem hladilnem kovčku pristal na Brniku, so pacientko v UKC uspavali in začeli operacijo. Pacientko je bilo treba priključiti na umetna (zunanja) pljuča. Ko so zdravniki ob 7. uri in 52 minut prinesli pljuča v UKC, je bila globoko uspavana in pripravljena na nova pljuča. Operacijo je vodil torakalni kirurg doc. dr. Tomaž Štupnik. Delo je skupaj z asistenti in ekipo končal ob dveh popoldne. Z novimi pljuči je pacientka zadihala naslednjega dne. Celotna ekipa je bila zadovoljna in srečna. Tudi tisti zdravniki, ki so po celonočnem delu in zahtevni transplantaciji ostali še naprej v službi. Izplačalo se je.

Po transplantaciji spet v kakovostno življenje

Niti včeraj, ko so zahtevni poseg predstavljali javnosti, niso mogli skriti zadovoljstva. Veliko navdušenja in odrekanja je potrebnega za uspešno izvedbo tako zahtevne operacije in organizacije v zvezi z njo. A najpomembnejši izziv je šele pred njimi: kako takšni bolnici zagotoviti dolgotrajno preživetje? Ravno zaradi tega skrbno izbirajo bolnike, ki so primerni za zapleten (pa tudi drag) poseg. V poštev pridejo samo takšni, ki so imunsko dovolj odporni.



Največji težavi sta dve: da bi se pojavila okužba ali da bi telo zavrnilo novi organ. Prav zato bi v UKC potrebovali posebne sobe z nadtlakom, ki jih imajo bolnišnice v tujini, je povedal doc. dr. Tomislav Mirkovič, vodja centra za intenzivno terapijo kirurške klinike UKC. Do zdaj so bili rezultati, ki jih dokazuje preživetje bolnikov s presajenimi pljuči, zelo dobri: prva slovenska pacientka živi po presaditvi enega krila pljuč že 18 let. Tudi prva bolnica, ki so ji tokrat presadili obe pljučni krili, dobro okreva.