Zdravstveni podatki dostopni 34 tisoč zaposlenim v zdravstvu

S predlogom zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki ga danes obravnava Ekonomsko-socialni svet (ESS), smo pred novo digitalizacijo zdravstva, e-Zdravje, katerega del je tudi Centralni register podatkov o pacientih (CRPP), pa že imamo. Katere vse podatke morajo zdravniki in drugi izvajalci zdravstvenih storitev vpisovati, je vprašanje, s katerim se zadnji čas ukvarjajo ministrstvo za zdravje, ZZZS in NIJZ, ki je upravljavec zbirke podatkov.

Vprašanje so sprožili družinski zdravniki, ki menijo, da je zaradi zaščite pacientov škodljivo vpisovati vse podatke, ki jih izvejo pri svojem delu. Psihiatri zaradi možnosti zlorab podatkov praviloma ne vpisujejo. Koliko je pravzaprav zlorab?

»Medicinsko sestro v bolnišnici je klicala »gospa Marija«, ki je želela izvedeti, kako je z njeno bolno materjo. Prijazna sestra je vpogledala v CRPP in ji povedala, kaj vse so zdravniki ugotovili pri bolnici. Čez deset minut je klicala še ena Marija, tokrat prava hčerka. Takrat je medicinska sestra pri telefonu uvidela, da je prišlo do zlorabe,« je povedal za primer zlorabe varuh bolnikovih pravic v Ljubljani Marjan Sušelj. Meni, da bo tovrstnih zlorab, pri katerih ljudje izkoriščajo dobronamernost medicinskega osebja, še več, se pa med zaposlenimi v zdravstvu širi tudi zavedanje, da je vsak vpogled sledljiv in če ni upravičen, kaznovan.

Dobrih 20 inšpekcijskih postopkov na leto

»V uradu informacijskega pooblaščenca vsako leto prejmemo večje število prijav kršitve varstva osebnih podatkov zaradi suma nezakonitega vpogleda v zdravstveno dokumentacijo pacientov s strani zdravstvenih delavcev. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so skladno z določbami zakona o pacientovih pravicah dolžni tudi sami poročati informacijskemu pooblaščencu o vseh ugotovljenih ali sporočenih primerih nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu. Na letni ravni vodi informacijski pooblaščenec v zvezi s sumom nezakonitega vpogleda v zdravstvene podatke o pacientih dobrih 20 inšpekcijskih postopkov, večino teh na podlagi poročil izvajalcev zdravstvene dejavnosti,« je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Urad podatkov sicer ne vodi na način, da bi lahko sporočili točno število teh postopkov, na podlagi ugotovitev v teh postopkih pa je storilcu praviloma izrečena tudi prekrškovna sankcija, je pojasnila. Potrjenih primerov nezakonitih vnosov osebnih podatkov v CRPP niso imeli, dodaja. Prelesnikova je nedavno sicer ocenila, da predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu ni zrel za sprejetje in zahteva dodatne priprave.

Dostop do podatkov imajo vsi zdravniki in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, torej fizioterapevti, patronažne sestre, psihologi, ki morajo podatke v centralno informacijsko zdravstveno hrbtenico vnašati. Ker pooblaščajo za vnos podatkov v CRPP svoje medicinske sestre in administratorke – kot jim dovoljujejo pravila – ima dostop do podatkov okoli 34 tisoč zaposlenih v zdravstvu. Katero zdravstveno dokumentacijo – za pacienta občutljive zdravstvene podatke - morajo vnašati v informacijsko hrbtenico, ki naj bi sčasoma postala e-zdravstveni karton?

Gre tudi za zaupnost med zdravnikom in pacientom

»Zakonodaja ne določa eksplicitno, da je treba vpisati vsako besedo. Družinski zdravniki izvemo pri svojem delu zelo delikatne podatke, gre za ogromno socialnih vprašanj, za katere bi bilo izredno neprijetno, če bi imelo vanje možnost vpogleda toliko ljudi. Gre tudi za zaupnost odnosa med zdravnikom in bolnikom. Zato družinski zdravniki vpisujemo v register le podatke, ki so za zdravljenje pomembni,« je pojasnil Igor Muževič, družinski zdravnik.

V praksi to pomeni, da družinski zdravniki praviloma ustvarjajo dvojno dokumentacijo – eno na stari, papirnati način, kamor vpisujejo tudi delikatne osebne zadeve, ki jih izvejo pri svojem delu, in drugo, elektronsko dokumentacijo, kamor dajejo laboratorijske izvide in druge rezultate preiskav in vpisujejo diagnoze pacientov. Obračajo se tudi na svoje odvetnike.

»Zdravniki dojemajo vnašanje podatkov v centralni register kot dodatno birokratizacijo, ki jim jemlje čas za obravnavo pacientov, skupaj z množico drugih administrativnih opravil. Skrbi jih predvsem, kako naj ravnajo s podatki, da bo zakonito,« je povedala Simona Marko, odvetnica iz Maribora. Ukvarjala se je tudi z vprašanjem, kaj mora zdravnik predložiti, kadar pride zahteva za kopijo zdravstvenega kartona - so to podatki iz centralnega registra podatkov ali fizična oblika kartona. Vsekakor je tako, da ima zdravnik praviloma v klasični obliki kartona vrsto svojih zabeležk, ki jih v centralnem registru ni. Katero zdravstveno dokumentacijo mora vnesti v centralni register?

Ministrstvo za vsak opis vsakega pogleda 

Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru ZZZS citirali zakon o pacientovih pravicah, ki pravi, da je zdravstvena dokumentacija »izvirno in reproducirano – to je pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano dokumentarno gradivo, ne glede na obliko zapisa in nosilca zapisa podatkov, ki nastane ali je prejeto pri zdravstveni oskrbi«. Gre za gradivo, ki je povezano z zdravstvenim stanjem in je nujno potrebno za izvajanje pravic ali obveznosti, priznanih ali določenih z zakonom«.

Pojasnili so, da glede na široko definicijo zdravstvene dokumentacije ocenjujejo, da ne obstaja nabor zdravstvenih storitev, ki bi jih lahko zagotovo izvzeli iz obveze posredovanja podatkov v CRPP. Dodajajo, da je smiselno posredovati vsak kratek opis vsakega pregleda pacienta.

Da bi zdravniki zares vse te podatke vnašali v CRPP, je ministrstvo predlagalo zdravstveni blagajni, da naj veže plačevanje storitev zdravnikom na njihov vnos podatkov o pacientih v centralni register podatkov - CRPP. »Predlagamo, da se podrobnejša določila o obveznosti posredovanja določenega tipa dokumenta uresničijo skozi mehanizem vzpostavitve kontrole pri obračunu ZZZS, ki je načrtovana v letošnjem letu,« je zapisalo ministrstvo in dodalo, da se seznam tipa dokumentov v CRPP dopolnjuje in da je v načrtu tudi vzpostavitev zapisa »povzetka podatkov v obravnavi«.

O vsem naštetem je ZZZS obvestila družinske zdravnike, ki tako še zmeraj ne vedo, kaj točno morajo vnašati v CRPP, saj gre očitno za dinamični nabor podatkov.