Neomejen dostop | že od 9,99€
Danes poteka splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Zdravniki UKC Ljubljana so delovni dan začeli z zborom zdravnikov ob 8. uri. Velika predavalnica v pritličju glavne stavbe je bila zapolnjena do zadnjega kotička. Tu so bili tako predsednik Fidesa Damjan Polh kot predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović in generalni direktor UKC Marko Jug.
Zbor je vodil predsednik Fidesa UKC Milenko Stanković. »Od kolegov zdravnikov smo dobili polno podporo za stavko,« je dejal po končanem zboru. Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je dejal, da so zdravniki v stiski tako kot pacienti, saj delajo preveč, čezmerno in so utrujeni.
»Zdravniki smo v stiski tako kot pacienti. Delamo preveč, čezmerno, smo utrujeni, zanemarjamo družine. Čas je, da umirimo naše delo,« je na zboru v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana poudaril predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Vlado je pozval, naj omogoči, da bodo v javnem zdravstvenem sistemu zadovoljni, da jih bo dovolj.
Predsednik Fidesa Damjan Polh je sporočil, da so danes predviden začetek pogajanj z vlado zaradi objektivnih razlogov prestavili na jutri ob 12. uri na ministrstvu za zdravje.
V Fidesu so vladno pogajalsko skupino prosili, da jim najpozneje do 9. ure pošlje protipredlog aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ter k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe, da bodo lahko začeli po vrstnem redu zapirati točke stavkovnih zahtev.
Hkrati pa vabijo ob 10.30 na predstavitev ocene današnje opozorilne stavke, ki še poteka do 21. ure.
Sicer pa današnja stavka na delo UKC, kjer je zaposlenih več kot 1500 zdravnikov in predstavlja srce našega zdravstvenega sistema, ne vpliva zelo. Po besedah generalnega direktorja dr. Juga je bilo odpovedanih 40 od 2800 pregledov, kar je zelo malo. Kot je dejal Stanković, ki je anesteziolog, bodo danes izvedli devet od desetih operacij, pri katerih sodeluje. »Enega pacienta smo prenaročili na jutri,« je dejal.
Zdi se, da so tudi pacienti upoštevali sporočilo zdravnikov o stavki in niso šli k zdravniku, če ni bilo res nujno. Niti v UKC niti v zdravstvenem domu Ljubljana ni bilo opaziti nobene gneče. Seveda pa so prišli vsi, ki so bili naročeni in jih niso odpovedali. »Ne, nič me niso obvestili, zato sem prišel. Noge mi mrtvijo, zaradi tega sem naročen pri nevrologu. Po pregledu grem še v zgradbo porodnišnice na genske teste, da vidijo, ali je to v družni. Prihodnji teden sem naročen na slikanje,« je povedal pacient z Gorenjske, ki je čakal v čakalnici.
Na urgenci UKC Ljubljana je bilo le nekaj bolnikov; zdravniki so vse pregledali in oskrbeli. Oglasili smo se še na infekcijski kliniki. Zaradi razsajanja covida-19 in gripe je na kliniki povečano število pacientov, ki ležijo tudi na hodniku. Obe bolezni pripeljeta nekatere tudi na intenzivno terapijo.
»Moj delovni dan je tak, kot je bil včerajšnji in kot bo jutrišnji,« je povedal zdravnik Žiga Martinčič, ki ni mogel na zbor zdravnikov, saj ne more bolnikov na intenzivni terapiji zapustiti niti za minuto. Na infekcijski kliniki nasploh ne morejo stavkati, ker so njihovi bolniki v večini otroci in starejši, ki imajo vnetne bolezni, te pa se brez zdravil poslabšajo. »Pacient, ki je zjutraj še povsem zdrav, zvečer že potrebuje intenzivno nego,« je dejala predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc.
Kompromis in dogovor, ki bo sprejemljiv za obe pogajalski strani, za javnofinančno stanje države ter v dobro pacientov lahko dosežemo le za skupno mizo in v konstruktivnem dialogu med vlado in sindikati in ne na plečih bolnih, menijo na ministrstvu za javno upravo.
Pri tem poudarjajo, da so se plače zaposlenih v zdravstvu v preteklem letu zvišale dvakrat – januarja in aprila. Od oktobra 2022, ko so vlada in sindikati sklenili sporazum o uskladitvi osnovnih plač za 4,5 odstotka, pa do aprila 2023, so se plače zdravnikov in zobozdravnikov v povprečju zvišale za 4,46 plačnega razreda, kar na letni ravni predstavlja 80,8 milijona evrov.
Plače v tej plačni skupini so se v povprečju zvišale za 16,77 odstotka (primerjava povprečja prvih osmih mesecev leta 2023 s povprečjem leta 2022). Povprečna mesečna bruto plača v zasebnem sektorju pa je bila za 7,4 odstotka višja, če primerjamo povprečje prvih osmih mesecev leta 2023 s povprečjem leta 2022.
V povprečju se je plača zdravnikov dvignila za 683 evrov. Večina zdravnikov in zobozdravnikov, od skupno 7251 je uvrščenih v 59. plačni razred (36 odstotkov), kar znaša 4475 evrov osnovne bruto plače.
Delo zdravnikov med stavko poteka v okrnjeni obliki, nekateri bolniki bodo prenaročeni. A Polh zagotavlja, da bodo vsak primer pogledali in nič ne bo spregledano. Nujna zdravstvena stanja pa bodo obravnavali tako kot sicer. Kot je pojasnil, informacije, koliko zdravstvenih storitev je bilo odpovedanih, nima. Več pa bodo lahko povedali v sredo, ko bodo opravili analizo poteka stavke.
Zdravniki danes kljub stavki obravnavajo vse otroke in mlade do 18. leta, vse starejše od 65 let, nosečnice in druge, katerih zdravstvo stanje bi se poslabšalo brez zdravniške obravnave, določa zakon. Zaradi napovedane stavke družinski zdravniki v večini na današnji dan niso naročali, saj so naročeni pacienti pri njih nenujni, nujne, ki iščejo pomoč pri svojem zdravniku nenaročeni, seveda pregledajo.
Medtem preverjamo, kako poteka stavka po bolnišnicah in zdravstvenih domovih po Sloveniji.
V Splošni bolnišnici Trbovlje sta danes vse do 17. ure polno zasedeni obe operacijski sobi. »Karikirano rečeno, delamo še bolj kot sicer,« je dejal Metod Kurent, direktor, in zagotovil, da se čakalne dobe zaradi opozorilne stavke zdravnikov pri njih ne daljšajo. Paciente, zlasti tiste nad 65. letom, pa tudi vse ostale, kot običajno tudi danes obravnavajo na urgenci, po urniku delajo specialistične ambulante, opravljajo rentgenske in ultrazvočne preglede ter CT. Sicer pa so tudi bolnišnični oddelki polni zaradi okužb, respiratornih obolenj in ponovno tudi covida. »Danes je pri nas kot na najhujši dan,« je še dejal Kurent.
V Zdravstvenem domu Trbovlje trenutno ni uradnega predstavnika sindikata Fides, je za Delo na vprašanja o poteku opozorilne zdravniške stavke povedal direktor dr. Denis Tomše. »Če se bo kdo od zdravnikov priključil stavki, bo za neodložljive preglede ustrezno poskrbljeno,« je še zagotovil.
Po besedah Biljane Ilievske, predstavnice Fidesa v Zdravstvenem domu Hrastnik, in direktorja, sicer specialista pulmologa Sebastjana Ašenbergerja njihov dom »žal ni ravno 'tipičen' zdravstveni dom, ki bi lahko jasno pokazal pripravljenost zdravnikov oziroma zobozdravnikov za uspešnost zdravniške stavke«.
V ZD Hrastnik je trenutno zaposlen en zdravnik družinske medicine, ki pacientov ni prenaročil. V šolski zobni ambulanti, kjer pacientov ne morejo prenaročiti, saj gre za mladoletnike, danes dela ena zobozdravnica, ki je predstavnica sindikata Fides v tem javnem zavodu in podpira stavko. Dve zobozdravnici, ki sta še zaposleni v ZD Hrastnik, pa sta na predhodno načrtovanem koriščenju letnega dopusta.
Vlada prebivalce vleče za nos, saj deluje v smeri nadaljnje razgradnje dostopnega zdravstvenega sistema, njene besede o prednosti zdravstvene reforme pa so prazne, so se ob današnji stavki odzvali Mladi zdravniki Slovenije, ki trdijo tudi, da vlada laže zaposlenim v zdravstvu, saj se ne drži zavez, ki jih je sama podpisala že večkrat.
V organizaciji, ki združuje nekatere diplomante medicinske fakultete, vpisane v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije do pet let po specialističnem izpitu, menijo, da bi morali zdravniki že pred leti izvesti stavko »za dostopno zdravstvo ob celoviti zdravstveni reformi ter za normalizacijo delovnih pogojev, ki bi zadržali zdravnike in druge zaposlene v javnem zdravstvu«.
Današnja izjava ministrice za zdravje, da je stavka nepotrebna, saj da je dogovor s Fidesom mogoče doseči v kratkem, po mnenju Mladih zdravnikov »odlično ponazarja sprenevedanje vlade«. Štejejo dejanja, ne besede, so poudarili.
»Nemoteno pa zagotavljamo dežurno službo splošne medicine in zobozdravstva,« zagotavljata Ilievska in Ašenberger, slednji pa dodaja: »Drugih zaposlenih zdravnikov ali zobozdravnikov v javnem zavodu ZD Hrastnik ni, razen seveda mene, ki sem direktor in v celoti podpiram stavkovne zahteve; še vedno sem tudi član Fidesa.«
Kot so sporočili iz ZD Celje bodo danes v času opozorilne stavke zdravnikov in zobozdravnikov zagotavljali nujne zdravstvene storitve in minimum delovnega procesa v najmanj štirih ambulantah družinske medicine za obravnavo pacientov, ki so starejši od 65 let, in vse bolnike z akutnimi bolezenskimi stanji, ki jih ni možno prenaročiti.
V ZD Celje zagotavljajo, da je zdravstvena oskrba nosečnic in porodnic, otrok do 18. leta in starejših od 65 let nemotena, prav tako oskrba vseh nujnih stanj.
V ZD Zagorje se zaposleni zdravniki niso pridružili današnji stavki.
»Podpora stavki je velika, v sejni sobi smo imeli zbor zdravnikov in udeležba je bila odlična. Pridružili so se nam tudi tisti kolegi, ki niso člani našega sindikata. Delo pa izvajamo v skladu z zakonodajnimi zahtevami. Nekaj programa je odpadlo, a večjih težav zaradi tega za zdaj nismo imeli,« povzema Milica Šćekić Brašanac, predstavnica Fidesa v Splošni bolnišnici Izola.
Tudi v koprskem zdravstvenem domu stavka poteka po pričakovanjih, pravi tamkajšnja Fidesova predstavnica Tatjana Cvetko. Sestali se bodo ob enih popoldne. »Ne vem niti za enega zdravnika, ki se ne bi pridružil stavki. So pa na lokaciji in obravnavajo nujne paciente. Z veseljem so oblekli protestne majice, saj podpirajo stavkovne zahtevke, kajti gre pravzaprav za protest proti nerazumnemu delovanju vlade, ko je nekaj podpisala, potem pa tega ni izpolnila. Sicer pa se po njenih besedah kaže desetletno prizadevanje oblasti za zmanjšanje obremenitve zdravnikov v »uspehu«, da se je ta v vsem tem obdobju zmanjšala za pet odstotkov – na okoli 2300 glavarinskih količnikov na družinskega zdravnika –, medtem ko je bil ciljni glavarinski količnik 1500. »Starejši zdravniki se bodo postopoma upokojili, mladi pa bodo odšli drugam,« je črnogleda glede trenutnega položaja zdravništva pri nas.
Tudi v Kranju v večini organizacijskih enot zdravniki in zobozdravniki podpirajo zahteve sindikata Fides in splošno opozorilno stavko. Kljub temu delo tudi danes poteka normalno oziroma brez sprememb, je sporočila tiskovna predstavnica Sergeja Valjavec.
V največji organizacijski enoti OZG (ZD Kranj) so vse ambulante odprte po običajnem urniku, delo poteka v skladu z izjavo o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v času stavke. Izvajajo se torej tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v hudo okvaro zdravja ali smrt. Te storitve vključujejo zdravljenje otrok do 18. leta starosti, bolnikov, starejših od 65 let, storitve nujne medicinske pomoči, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov.
Pacienti se v primeru zdravstvenih težav tudi v času stavke obračajo na ambulante svojih osebnih zdravnikov in se lahko naročijo kot sicer. »Če niso bili predhodno obveščeni o drugem terminu, potem termini za pregled veljajo. Tudi obravnava nalezljivih bolezni poteka kot običajno,« je zapisala Valjavčeva in dodala, da je predstavnica sindikata Fides ZD Kranj pravkar povedala, da so bili vsi odpovedani termini prenaročeni na prvi možni termin.
Stavkovne aktivnosti niso izvedene v ZD Idrija. Kot so zapisali, »v ZD Idrija niso bile izvedene vse aktivnosti na ravni zavoda po 4. členu stavkovnih pravil za splošno stavko zdravnikov (tj. sklic sestanka stavkovnega odbora z vodstvom ZD Idrija, na katerem se predstavijo stavkovna pravila, potek dela v času stavke itd.), zato bo delo v ZD Idrija potekalo kot običajno – torej nespremenjeno in po predvidenih urnikih dela ambulant.«
V ZD Celje danes stavka večina zdravnikov, in sicer vsi člani Fidesa, v ZD Celje jih je okoli 50, in še nekateri drugi. Kot so odgovorili v ZD Celje, kljub temu niso prenaročili skoraj nikogar, saj so za danes naročali manj pacientov, vse akutne primere pa so zdravniki družinske medicine obravnavali.
V Splošni bolnišnici Celje (SBC), kjer je zaposlenih 373 zdravnikov, od tega 224 zdravnikov specialistov, danes delajo v skladu z zakonsko določenimi pravili za delo v času stavke. Kot so odgovorili iz SBC, obravnav pacientov niso odpovedovali: »Vsi pacienti, ki imajo v času stavke termin za obravnavo v bolnišnici, bodo obravnavani. V primeru, da njihova obravnava ne sodi med zakonsko obvezno, so po triažnem pregledu v ambulanti dobili informacijo o novem terminu obravnave. Organizacija dela je prilagojena stavkovnim zahtevam Fidesa, zato nastaja časovni zamik v obravnavi pacientov. Pacientom se za nevšečnosti opravičujemo in jih prosimo za strpnost in razumevanje.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji