Zdravniki raztrgali zdravstveno reformo

Koordinacija zdravniških organizacij, ki vključuje Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, zdravniški sindikat Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, je na letošnji prvi seji razpravljala o zakonodajnih spremembah s področja zdravstva in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Oba zakonska predloga je označila kot slaba.

»Vsi smo se strinjali, da obstoječa novela zakona o zdravstveni dejavnosti ne naslavlja boljše dostopnosti in kakovostne obravnave pacientov in je s tem zgrešila bistvo zdravstvene reforme,« je dejal Miha Lukač, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in vodja koordinacije. Po njegovih besedah se predlagane rešitve ukvarjajo zgolj s kaznovanjem zdravstvenih delavcev kot poklicne skupine, saj omejuje njihovo pravico do dela in prostega časa. »Že zdaj lahko napovemo, da bomo šli v ustavno presojo posameznih členov ter našim članom in kolegom pravno pomagali pri uveljavljenju pravic, ki jih ta zakon diskriminira,« je nadaljeval.

V združenju tudi nasprotujejo predlagani omejitvi višine plačil zdravstvenih storitev, ki jih v skladu s predlogom novele zakona lahko zahteva vlada. Ne strinjajo se tudi s tem, da bi morali imeti koncesionarji zaposlene vse zdravnike, s katerimi opravljajo svojo dejavnost, medtem ko javnim zdravstvenim zavodom to ni treba.

S parolami in ideološkimi puhlicami nad težave

»Predlog zakona hkrati slabša socialne in ekonomske interese zdravnikov, pa tudi možnosti za varno obravnavo pacientov,« je prepričan Rok Ravnikar, podpredsednik zdravniške zbornice. Kot pravi, so predlagatelji zakona s parolami in ideološkimi puhlicami lotili resnih vprašanj v zdravstvu. »Merilo vsakega predloga zdravstvenega zakona bi moralo biti – kaj se bo izboljšalo za bolnike. Ta zakonodaja jim ne prinaša ničesar, bojimo se, da bo kvečjemu slabše,« trdi. Po njegovih besedah celotno področje primarne zdravstvene dejavnosti temelji na dodatnem, nadurnem in pogodbenem delu zdravnikov, ki zagotavljajo manjkajoče kapacitete.

V zdravniških organizacijah menijo, da predlagane spremembe zdravstvene zakonodaje celo kaznujejo zdravstvene delavce kot poklicno skupino. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Ravnikar je ob tem opozoril tudi na področje zobozdravstva, ki se je zaradi podfinanciranosti v veliki meri premaknila v zasebništvo. »Naša predvidevanja so, da bodo določene specialistične zadeve podobno postale samoplačniške, kar pomeni, da bodo postale dostopne le za tiste, ki si jih bodo lahko privoščili,« je podčrtal.

Zaskrbljujoč poseg v kakovost, varnost in zanesljivost

»Zakon po našem mnenju posega v kakovost, varnost in zanesljivost zdravstvenega sistema, kar je zaskrbljujoče,« je povedal tudi Matija Cevc, tajnik zdravniškega društva. Po njegovi oceni predlagane spremembe zdravstvene zakonodaje vodijo nezadovoljstvo in v še večje izgorevanje zdravnikov. Dotaknil se je tudi predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. »Zdravniško društvo zelo podpira stališče komisije za medicinsko etiko, tudi izhaja iz stališč svetovnega zdravniškega združenja in etičnega kodeksa, ki nasprotuje kakršnemu koli sodelovanju zdravnikov pri krajšanju življenja,« je omenil.

»V proces noveliranja zakona o zdravstveni dejavnosti stroka ni bila povabljena. To je velika napaka s strani odločevalcev,« je kritičen tudi Damjan Polh, predsednik Fidesa. Da je novela slaba, ocenjujejo tudi Mladi zdravniki Slovenije, ki se pridružujejo mnenju koorodinacije zdravniških organizacij. Njihova predstavnica Alenka Bahovec je dejala, da je mladim pomembna fleksibilnost delovnega časa, predlagane spremembe pa prinašajo zgolj prepovedi in zdravniški poklic delajo neprivlačen.

Na kritike zdravniških organizacij so se včeraj odzvali na ministrstvu za zdravje. »Ta novela prinaša urejen zdravstveni sistem. Po sprejetju bomo lahko točno vedeli, kje in kakšni zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje nam primanjkujejo, tako da bomo lahko celotni zdravstveni sistem lažje upravljali in resurse usmerjali v tisti del, kjer so potrebe največje,« je zagotovila Jasna Humar, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo. O zakonskem predlogu bo po redni poti v prihodnjih mesecih odločal državni zbor.