Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vlada potrdila enega ključnih zakonskih predlogov

Ministrica za zdravje Veronika Prevolnik Rupel si obeta večjo razbremenitev zdravnikov v javni mreži.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti si prizadeva okrepiti javno zdravstveno mrežo in jo razmejiti od zasebništva. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti si prizadeva okrepiti javno zdravstveno mrežo in jo razmejiti od zasebništva. FOTO: Voranc Vogel/Delo
16. 1. 2025 | 14:21
16. 1. 2025 | 14:41
3:23

Zakon o zdravstveni dejavnosti je eden ključnih zakonov te vlade, saj predlog zakonskih sprememb na novo ureja področje zdravstva in razmejitev javne mreže od zasebništva.

Ministrica za zdravje Veronika Prevolnik Rupel je poudarila, da bo obveza zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva (vključno z dežurstvi) veljala za vse zdravstvene delavce, ki delujejo v javni mreži, torej tudi za koncesionarje. Po njenih besedah bodo tako razbremenjeni predvsem tisti, ki so do zdaj to opravljali v okviru javnih zdravstvenih zavodov.

Med pomembnejšimi novostmi je tudi opredelitev prehajanja med javnim in zasebnim zdravstvenim sektorjem: zdravstveni delavci v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo mogli več opravljati dela za čiste zasebnike, medtem ko bodo lahko delno zaposleni ali sklepali pogodbe s koncesionarji, ki delujejo znotraj javne zdravstvene mreže.

Zakonodaja spodbuja zdravstvene delavce k temu, da bi več dela opravljali znotraj matičnih javnih zdravstvenih zavodov, bodisi s sistemom nagrajevanja bodisi z možnostjo sklepanja davčno ugodnejših podjemnih pogodb (znotraj matičnega zavoda) – vendar pod pogojem, da s tem ne bi bila okrnjena javna zdravstvena dejavnost.

Izjeme le vrhunski strokovnjaki

Po drugi strani bodo javni zavodi v primeru potreb lahko sklepali pogodbe z zunanjimi izvajalci; ti pa ne bodo smeli biti več samostojni podjetniki ali podjetja, pač pa fizične osebe. Iz te splošne ureditve so izvzeti le vrhunski strokovnjaki, ki uvajajo nove načine zdravljena in imajo več kot dvajsetletne izkušnje ter delujejo v zasebništvu.

Te bodo v javnih klinikah in kliničnih inštitutih lahko začasno zaposlili za skrajšan delovni čas. Izjeme bodo tudi pogodbeno delo zdravstvenih delavcev na področju zaščite in reševanja (denimo reševalec, ki bo lahko po pogodbi delal na javni prireditvi). Med novostmi, ki jih prinaša predlog novele zakona, sta še merjenje efektivne obremenitve zdravstvenih delavcev in izdelava enotnega modela na nacionalni ravni.

Pogajanja s stavkajočimi zdravniki se nadaljujejo

Ministrica je na novinarsko vprašanje glede zdravniške stavke, ki – sicer simbolično – traja že leto dni, dejala, da se pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides nadaljujejo. Kot so včeraj sporočili iz sindikata, je vlada privolila v že številne njihove zahteve, pogrešajo pa boljšo sistemsko ureditev javnega zdravstva, ki bi privlačila – in ne odganjala – zdravnike, ki jih povsod primanjkuje.

Tako v Fidesu kot v zdravniški zbornici Slovenije pa tudi v Združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so pretežno kritični do sprememb zdravstvene zakonodaje, ki naj bi bila z omejevanjem zdravniškega dela namenjena bolj discipliniranju zdravnikov kot koristim pacientov. Le v združenju javnih zdravstvenih zavodov menijo, da predlog novele o zdravstveni dejavnosti prinaša pozitivne rešitve.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine