Ostajajo pri omejitvi zdravnikov v javni mreži

»Novela zakona o zdravstveni dejavnosti ostaja pri razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva oziroma pri omejevanju dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki opravljajo tržno zdravstveno dejavnost,« je dejala Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Manjša izjema so po njenih besedah vrhunski strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih in ki lahko opravljajo svojo dejavnost tudi v okviru zaposlitve v terciarnem javnem zdravstvenem sektorju, se pravi na kliniki ali kliničnem inštitutu. Za te strokovnjake je tudi opredeljeno, da opravljajo nove metode zdravljenja ali diagnostike, ki niso na voljo v javnem sektorju. Poleg tega bo seznam storitev, ki jih bodo lahko opravljali, predpisal minister za zdravje.

»Puščamo si odprta vrata za neko majhno skupino ljudi, ker ne želimo, da bi bili pacienti v javni zdravstveni mreži prikrajšani za kakršne koli storitve. Preostali javni zdravstveni delavci bodo lahko delali le v javni mreži, tržno dejavnost pa le v okviru zavoda, v katerem so zaposleni,« je povedala. Šlo bo pravzaprav za tržno dejavnost zavoda, za katero se bo vodstvo odločilo ob vseh strogih predpostavkah, ki jih določa zakon (izdelava stroškovne kalkulacije in vsega ostalega, da se tržna dejavnost ne bi zajedala v javno dejavnost, opravljen ves program ZZZS, ločeni ordinacijski časi, program bo moral odobriti minister).

»Bo pa vsak javni zdravstveni zavod lahko sklepal podjemne pogodbe s katerim koli zdravstvenim delavcem, ki ima vse pogoje in licence – ampak samo s fizično osebo, ne pa s samostojnim podjetnikom ali podjetjem, pri katerem je ta zdravstveni delavec zaposlen,« je poudarila.

Davčno ugodnejše pogodbe le s svojimi zaposlenimi

Davčno ugodnejše podjemne pogodbe med javnim zavodom in zdravstvenim delavcem bodo veljale le za lastne zaposlene, ne pa tudi za zunanje. Direktorji vseh zdravstvenih zavodov morajo biti v skladu s trenutnim predlogom novele zakona na tej funkciji stoodstotno zaposleni, izjema velja le za tiste zavode, ki imajo manj kot sto zaposlenih. Za strokovne direktorje pa velja, da morajo biti vsaj 60-odstotno zaposleni in v preostalem deležu ne smejo biti niti zaposleni pri koncesionarjih niti imeti podjemnih pogodb pri koncesionarjih; enako velja za vodje klinik, šefe oddelkov in podobno.

»Puščamo si odprta vrata za neko majhno skupino ljudi, ker ne želimo, da bi bili pacienti v javni zdravstveni mreži prikrajšani za kakršne koli storitve,« je povedala Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. FOTO: Nataša Čepar/Delo

»Presežek od zdravstvene dejavnosti in od tržne zdravstvene dejavnosti se v vseh javnih zdravstvenih zavodih vlaga nazaj v zdravstveno dejavnost,« je pojasnila državna sekretarka, kar pomeni, da ostajajo zdravstvenim zavodom in ne morejo biti namenjeni za druge namene, denimo znotraj občinskega proračuna (če je občina ustanovitelj). Za koncesionarje pa bo veljalo enako kot doslej, da lahko z dobičkom prosto razpolagajo. Glede na to, da so temu že v okviru ekonomsko-socialnega sveta nasprotovali sindikati, se utegne to med parlamentarno proceduro še spremeniti, je omenila.

Koncesionarje, ki morajo že zdaj ločevati delo, opravljeno za javno mrežo in samoplačniško dejavnost, bodo strožje nadzirali, je zagotovila, o vsem tem bodo morali tudi poročati, kot to velja za javne zdravstvene zavode.

Osnova za dodatno nagrajevanje zdravstvenih delavcev in njihovo dodatno delo bo tudi merjenje delovne obremenjenosti, pri čemer bo v prihodnje ministrstvo pripravilo enotno metodologijo in postavilo kadrovske standarde na tem področju.

Ne pričakujejo večjih odlivov

»Še zmeraj verjamem, da bo večina zdravnikov ostala v javni zdravstveni mreži, kjer so strokovne in razvojne možnosti bistveno boljše. Se bo pa nekaj posameznikov verjetno zaposlilo pri čistih zasebnikih, nekoliko se bodo povečale tudi zaposlitve pri koncesionarjih. Ne pričakujem pa večjih odlivov,« je menila.