Zdravje vpliva na zadovoljstvo z življenjem

Ves čas ali vsaj večino časa je bilo v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v letu 2018 srečnih skoraj šest od desetih prebivalcev Slovenije, starejših od 16 let. Skoraj tretjina vprašanih je dejala, da je srečna včasih, desetina pa redkokdaj oziroma nikoli, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs) pred 20. marcem, mednarodnim dnem sreče, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 2012.

Ta mednarodni dan, so utemeljili pri Združenih narodih, spodbuja ljudi k iskanju sreče in dobrega počutja, ki sta univerzalni želji vsakega posameznika. Tema letošnjega dneva je Srečnejši skupaj, kar je posebej pomenljivo v teh časih socialne izolacije v številnih državah po svetu.

Nekoliko pod evropskim povprečjem

Leta 2018 so srečo »merili« v 28 članicah EU – v povprečju je bilo 14 odstotkov prebivalcev osemindvajseterice srečnih ves čas, 49 večino časa (kar sovpada s slovenskim rezultatom), dobre četrtina včasih, nekaj več kot desetina pa redkokdaj ali nikoli.

Med državami so razlike velike – na eni strani so Irci, ki so v skoraj 80 odstotkih dejali, da so vsaj večino časa srečni, na drugi pa Latvijci, kjer je tako odgovorilo komaj 31 odstotkov vprašanih.

Na občutek sreče vplivajo številni dejavniki, ugotavljajo raziskovalci in, kot poudarjajo pri Sursu, podlage zanjo ne ustvarjajo le blaginja v državi in finančno stanje posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela, medsebojni odnosi in splošno zadovoljstvo z življenjem.



Med Slovenci, ki se imajo za ves čas ali večino časa srečne, je približno enako moških kot žensk. Več jih je med zaposlenimi, tistimi, ki so zelo dobrega zdravja, člani gospodinjstev, ki lahko ali celo zelo lahko shajajo in ki niso materialno prikrajšani. Predvsem pa prevladujejo posamezniki, ki pravijo, da so zadovoljni z življenjem na splošno.

Osebni odnosi so odločilni

Ljudje, ki so ves čas ali večino časa srečni, so med merjenimi zadovoljstvi, ki pomembno vplivajo na to občutenje, z najvišjo povprečno oceno ocenili osebne odnose s prijatelji, sorodniki, kolegi na delovnem mestu. Osebni odnosi so tisti, ki jih je kot najbolj osrečujoče navajala tudi večina tistih, ki so včasih ali le redkokdaj srečni.

Povprečna samoocena zadovoljstva z osebnimi odnosi, poroča Surs, je v Sloveniji leta 2018 znašala 8,6, kar državo uvršča v sam vrh med članicami EU, skupaj z Irsko, Malto in Avstrijo. Za Slovenijo je povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem 7,3 (kar je tudi povprečje EU), s prostim časom 7,2 in s finančnim stanjem gospodinjstva 6,3.