Zasavje po dvajsetih letih še ni povsem okrevalo

Tačas ko se v Šaleški dolini še borijo za »svoj« zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in prestrukturiranju regije, je država zasavski premogovni regiji podaljšala postopke za trajno opustitev del v Rudniku Trbovlje-Hrastnik v likvidaciji do konca letošnjega leta, za program zapiranja pa do leta 2024 iz proračuna zagotovila dodatnih 8,9 milijona evrov. Dosedanje dvajsetletno prestrukturiranje Zasavja namreč po vseh kazalnikih sodeč ni bilo uspešno.

V Zasavju so premog uradno nehali pridobivati v 2013, v 2015 je ugasnila tudi Termoelektrarna, Rudnik Trbovlje-Hrastnik bi morali po prvotnih načrtih zapreti do konca 2019, zakon o postopnem zapiranju RTH in gospodarskem prestrukturiranju regije pa je Zasavje dobilo že v letu 2000; že leta 1996 so z izkopavanjem premoga končali tudi v rudniku Zagorje, ki je za dokončno likvidacijo prav tako potreboval več kot dvajset let.

Od leta 1995 je Zasavje izgubilo prek pet tisoč delovnih mest, leta 2017 pa dosegalo najnižji BDP na prebivalca – le 52,4 odstotka slovenskega povprečja. Enega najnižjih BDP beleži regija še danes. Zaradi izgube delovnih mest se je število prebivalcev zmanjšalo za 11 odstotkov. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti je bila v desetih mesecih lani po podatkih Zavoda za zaposlovanje še vedno med najvišjimi v državi: 8,9-odstotna; višja je bila le v Pomurju, Podravju in Posavju.

Za pravično in dostojno slovo

Ker tako imenovani zasavski zakon ni prinesel pričakovanih novih delovnih mest niti prestrukturiranja regije, Zasavje dokončni »obračun« z 250-letno premogovno tradicijo zdaj pričakuje od nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki si jo deli s Šaleško dolino. Strategija bo Sloveniji omogočala črpanje iz evropskega mehanizma za pravični prehod, iz katerega bo Zasavski in Šaleško-Savinjski regiji na voljo 250 milijonov evrov.

V jamah poniknilo več sto milijonov evrov

Vodja projekta na Regionalni razvojni agenciji Zasavje Martin Šikovc pravi, da si kot nekdanja premogovna regija tudi Zasavje želi pravično in dostojno opustiti premogovništvo ter nadaljevati prestrukturiranje.

Martin Šikovc, vodja projekta premogovnih regij v tranziciji pri Regionalni razvojni agenciji Zasavje. FOTO: Osebni arhiv

Uradnih podatkov o znesku, ki se jim obeta iz evropskega mehanizma za pravični prehod, uradno še ni, a s tem, ko je Slovenija pred dnevi sprejela nacionalno strategijo, sta obe regiji dobili tudi zagotovilo, da denar bo. Poleg evropskih sredstev bodo še vedno potrebovali tudi državni denar in denar iz drugih evropskih skladov, dodaja Šikovc, saj je strategija ambiciozna, prav tako so zahtevni projekti, ki si jih obeta Zasavje.

Posnetek stanja je pokazal, da regija za uresničitev pravičnega prehoda potrebuje predvsem socialno-ekonomske ukrepe, to je izboljšanje kakovosti življenja in spodbujanje gospodarstva. Scenariji za Zasavje zato temeljijo na socialno-ekonomskih razvojnih možnostih s poudarkom na kadrih, socialni infrastrukturi ter na gospodarstvu – torej še zdaleč ne zgolj na dokončni sanaciji rudniških površin, ki ostajajo težava. »Spekter podpore je res širok: od subvencioniranja podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest, dokvalifikacij, do podpore start up podjetjem in raziskovalnemu področju …,« pravi Šikovc, ki priznava, da ima Zasavje obenem velik problem z ustreznimi poslovnimi površinami: »Četudi se najde kakšen investitor, nima veliko možnosti za gradnjo.«

V Šaleški dolini nenehno poudarjajo, da ne želijo ponavljati zasavskih napak. Šikovc se strinja, da so statistični podatki, kakršne ima Zasavje še po dvajsetih letih prehajanja iz premogovne regije, veliko breme in hkrati izziv: od upada BDP, več kot 10-odstotne depopulacijo regije, do ene najvišjih stopenj delovne migracije in ene najšibkejših gospodarskih aktivnosti v državi … Ali kot pravi: »Mantra celotnega pravičnega prehoda je ustvarjanje delovnih mest. Če se bo vsaj tretjina predvidenega zneska prelila v Zasavje, bo to postalo precej bolj privlačno za investitorje in nova delovna mesta.« Zasavje neuradno računa na okrog 90 milijonov evrov.