Trbovlje – Čez tri tedne bo še zadnjih 22 delavcev Rudnika Trbovlje-Hrastnik v zapiranju (RTH) dobilo odpovedi, vsa dela, ki jih je predvidel srednjeročni program, bodo zaključena do 31. decembra, ko naj bi RTH v skladu z zakonom dokončno zaprli. Če jim je uspelo socialni program izpeljati brez večjih pretresov, ostajata sanacija površin in podaljšanje zapiranja nedorečena.
Do predvidenega dokončnega zaprtja so samo še trije meseci, vprašanje, kaj čaka RTH, na prvi delovni dan v letu 2019, pa je še brez odgovora. Zadnje odkopno polje so odprli v 2011, od 2012 jame zapirajo. Če se vlada ali parlament hitro ne zganeta, se RTH likvidaciji oziroma stečaju ne bo mogel ogniti.
Zasavci so poskušali novelirani predlog zakona o postopnem zapiranju RTH skozi parlamentarno proceduro spraviti aprila, v zadnjih izdihljajih Cerarjeve vlade, a je SD, Desusu in SDS že v parlamentarnem odboru pošla politična volja. Podaljšanje veljavnosti zakona za pet let – do konca 2023 – je padlo kljub zagotovilom vodstva RTH, da zaradi podaljšanja Slovenija ne bo prekoračila »kvote« dovoljenih državnih pomoči v višini 89 milijonov evrov in da bo RTH leto 2019 lahko preživel brez pomoči iz proračuna – zgolj z lastnimi sredstvi v višini dobrih treh milijonov evrov.
Za pet milijonov odprtih težav
Vedno pride - zadnji "šiht". Foto Polona Malovrh
Podaljšanje zakona je nedvomno stvar politike, pravi direktor RTH Jani Žlak, ki načrtuje največ polovico odpuščenih delavcev ponovno zaposliti že januarja 2019 - bodisi za določen čas ali prek podjemnih pogodb. RTH ima trenutno odprtih štirinajst delovišč, kjer se dela intenzivno zaključujejo, med njimi tudi na nekdanji separaciji premoga, kjer nastaja zametek nove obrtne cone. Po 31. decembru bo ostalo nesaniranih pet lokacij, pretežno na območju Hrastnika, ki jih srednjeročni program ni zajel, je pa monitoring pokazal, da bo tudi njih treba nujno sanirati: gre za plazovita območja in za površine, prepojene z vodo ter brez urejenega odvodnjavanja. Za sanacijo bodo potrebovali vsaj za pet milijonov evrov, a vira zanje trenutno ne vidijo.
Ogromne količine vode ogrožajo Brnico in zaselek Sedraž v laški občini. Na vdore vode na zasavski deponiji komunalnih odpadkov na Uničnem na meji s Sedražem, ki je najbrž povezan z zapiranjem RTH, je ob zaslišanju ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek opozoril tudi poslanec SD iz Hrastnika Soniboj Knežak. Da je resor, kamor spada RTH, prevzela Bratuškova, ki ji zasavski rudarji pripisujejo zasluge, da se je njihova zadnja stavka v 2014 obrodila rezultate, je, pravi peščica še zaposlenih na RTH, srečna okoliščina: »Če kdo, bo ona zmogla toliko volje, da bo zasavske poslance prepričala, naj tokrat ne obstruirajo seje, kjer se bo odločalo o podaljšanju RTH.«
Komentarji