Vsako leto približno 300.000 pogrešanih otrok in mladostnikov

»Mislim, da ne pretiravam, da bo zaradi tega izjemnega slovenskega dosežka rešenih na tisoče pogrešanih ljudi v Evropi,« je včeraj ob začetku dvodnevne mednarodne konference strokovnjakov za iskanje pogrešanih oseb poudaril Frank Hoen, ustanovitelj in predsednik evropske fundacije za pogrešane otroke Amber Alert Europe.

V mislih je imel predvsem zagnanost, še iz časa lanskega predsedovanja Slovenije svetu EU, ko so naši policisti z Damjanom Mikličem na čelu, vodjem oddelka za krvne in seksualne delikte na upravi kriminalistične policije ter vodjo mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe, prevzeli vajeti policijskih strokovnjakov iz celotne Evrope s tega področja.

Iskalne akcije, dolge tudi pol stoletja

O tem, kako pomemben je prispevek naše policije gre, govori precej zgovoren podatek, da v Evropski uniji na leto dobijo prijave o približno 300.000 pogrešanih otrocih in mladostnikih. Torej gre za precej obsežen problem, ki pa ga pri nas ne občutimo toliko, saj je le kakšen odstotek ali dva nenadnih izginotij posledica kaznivih dejanj. Ugrabitve, kot so bolj znane iz tujine, se pri nas k sreči ne dogajajo.

»Od pogrešanih jih veliko odpeljejo čez meje njihove domovine. Da pa bi povečali možnosti, da pogrešanega otroka rešijo, je bilo nujno okrepiti sodelovanje med različnimi policijami evropskih držav. Razvili smo nova orodja in postopke sodelovanje. Prav tu je vstopila Slovenija kot rešiteljica tega problema Evrope. Naj še enkrat poudarim, da doslej kaj takšnega ni uspelo še nikomur,« je še povedal Hoen.

V Sloveniji v evidenci trenutno 244 pogrešanih

V Sloveniji, kot je pojasnil Miklič, na leto pogrešajo v povprečju 500 ljudi, saj se že zadnji dve desetletji število giblje nekje med 400 in 600. Trenutno jih je v evidenci 244. Mit je, da se pogrešani ljudje sami vrnejo domov. Takšnih je le kakšna tretjina. Približno 30 odstotkov jih najde policija, 30 odstotkov pa svojci, prijatelji ali drugi občani. Včasih se izkaže še, da je izginotje posledica nesreče, samomora, pa tudi umora.

Po besedah ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je pri iskanju pogrešanih oseb zelo pomembno sodelovanje policije z drugimi državnimi organi, s centri za socialno delo in s šolami. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Prav včeraj se je v Ljubljani začela dvodnevna mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala policija in ministrstvo za notranje zadeve. Na njej domači in tuji strokovnjaki pretresajo primere dobrih praks in predvsem vse mogoče izkušnje, ki so pri tako visoki številki pogrešanih v Evropi zelo pestre. Cilj je, da bi bilo primerov s srečnim koncem čim več. Na konferenci strokovnjaki poleg aktualnih primerov obravnavajo tudi orodja in sodobne pristope pri iskanju pogrešanih oseb, kot so odkrivanje zavajanja v preiskavah pogrešanj, zavarovanje materialnih sledi ter uporaba DNK-profiliranja in metode stabilnih izotopov, pristop in komunikacija z dementnimi pogrešanimi ter komuniciranje v primeru pogrešanih otrok, ki so žrtve kaznivih dejanj.

Po besedah ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar pa je pri iskanju pogrešanih oseb zelo pomemben multidisciplinarni pristop, torej sodelovanje policije z drugimi državnimi organi, s centri za socialno delo in s šolami.

Med številnimi tujimi strokovnjaki in drugimi gosti se konference udeležuje tudi Emily Vacher iz družbe Meta, ki ima med drugim pod okriljem družbeni omrežji facebook in instagram. Ta je razkrila: »Z vašim ministrstvom za notranje zadeve in policijo imamo pomembne pogovore tem, da bi vzpostavili sodelovanje med fundacijo Amber Alert in Meto, predvsem v smislu povezovanja izmenjav informacij o pogrešanih osebah na facebooku in instagramu.«