Pri ugrabitvah ljudi smo na varni strani

Policija dobi vsak dan povprečno najmanj eno prijavo o pogrešani osebi, kar vedno vzamejo z vso resnostjo in skrbnostjo, pravi Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte na upravi kriminalistične policije ter vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe.

Podatek, da okoli 80 odstotkov pogrešanih izsledijo v enem dnevu od prijave na policijo, je pomirjajoč. Kar jih skrbi, je delež drugih, saj izkušnje kažejo, da gre lahko tudi za kakšno nesrečo, naravno smrt v odsotnosti, samomor, nekaj pa jih je tudi žrtev kaznivih dejanj. Damjan Miklič pojasnjuje, da imajo vsako leto načelno opraviti s primerom, ko je pogrešana oseba žrtev umora ali uboja. Pri tem večino primerov uspešno raziščejo.

Posebno stresno je iskanje otrok ali mladostnikov. Ko gre za prijavo izginotja otroka, ki je posledica nesoglasij ločenih staršev glede skrbništva, je eno, saj gre navadno za neupoštevanje sodne odločbe, drugo pa je, ko je popolnoma neznano, kam bi otrok lahko odšel. Sogovornik poudarja, da je Slovenija tudi glede tega na varni strani, saj v nasprotju s kakšnimi tujimi državami še nimajo izkušenj z ugrabitvami in podobnimi hudimi kaznivimi dejanji.
 

Turizem in posel premešala karte

V preteklosti je bilo iskanje pogrešanih oseb bolj ko ne osredotočeno na območje Slovenije, turistične in poslovne migracije pa so te meje premaknile tudi na tuje. Tako tudi na tem področju ne gre brez mednarodnega sodelovanja policijskih enot.



Prav s tem namenom je bila leta 2016 ustanovljena posebna mreža policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe (Police Expert Network on Missing Persons). Zanje je letos prelomno leto, saj bo prvič na enem mestu zbrano toliko evropskih strokovnjakov s področja iskanja pogrešanih oseb.

V sklopu predsedovanja svetu EU bo namreč danes in jutri v Ljubljani mednarodna konferenca na temo iskanja pogrešanih oseb, s poudarkom predvsem na pogrešanih otrocih. Miklič poudarja, da izkušnje kažejo, da ima vsaka policija določene posebnosti pri iskanju pogrešanih in prav takšna srečanja so odlična priložnost za izmenjavo dobrih praks.

»Ne bo šlo zgolj za predavanja, ampak za izmenjavo praktičnih izkušenj. Če, denimo, izpostavim Nizozemsko, kjer je veliko vode in kanalov, imajo pri njih odlično usposobljene potapljače. Verjamem pa, da nimajo tako dobrih izkušenj pri iskanju v gorah, kot jih imamo mi,« pravi Miklič, ki doda, da se je v preteklosti že izkazalo, kako mednarodna poznanstva pripomorejo k hitri izmenjavi informacij, kar je večkrat ključno za uspešno rešitev kriminalističnega primera.
 

Miti in resnice o izginotjih

Sogovornika smo vprašali še o mitih in resnicah glede iskanja pogrešanih, denimo, ali mora res miniti 24 ali 48 ur, da se iskanje sploh začne oziroma policija prijavo sprejme, o razvpitih belih kombijih, ki poskušajo ugrabiti otroke, in o tem, ali so že zaznali primer, ki vsake toliko zakroži na družabnih omrežjih, da so v kakšnem trgovskem središču v toaletnih prostorih našli otroka s spremenjeno pričesko, s čimer so ugrabitelji želeli pretentati tiste, ki bi otroka iskali. Več o tem in o drugih posebnostih pri iskanju pogrešanih oseb lahko preberete to soboto v eni od Delovih tem.