Zaradi pravilnika so zavetišča napovedala zapiranja

Zavetišča za zapuščene živali so ogorčena nad predlogom pravilnika, ki za prispevek države za hrano mačk predlaga do 40 centov, za pse pa do dva evra na dan. Smešno nizko plačilo pa je le vrh ledene gore, zato so zavetišča zapretila z zapiranjem.

Osem zavetišč je na ministrstvo za kmetijstvo poslalo poziv z opozorilom, da ob uveljavitvi pravilnika živali ne bodo več sprejemala, ne izključujejo niti zapiranja. O zaprtju razmišljajo tudi v zavetišču Horjul. »V že tako prenapolnjeno zavetišče je nekdo pripeljal osem shiranih mladičev z drisko. Ne vemo še, kam jih bomo dali. Posvojitev pa ni,« je ogorčena in obupana hkrati povedala vodja zavetišča Polona Samec. Pripravljavci pravilnika z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin po njenih besedah nimajo stika s terenom.

Ministrstvo za kmetijstvo je 23. januarja v javno razpravo poslalo predlog pravilnika o merilih za določitev stroškov dnevne oskrbe psov in mačk, ki so financirani iz državnega proračuna po 120 dneh bivanja v zavetišču. Ta določa prispevek države za hrano mačk in psov. Za mačko, ki tehta do tri kilograme, namenja 0,20 evra, za težjo od treh kilogramov 0,40 evra. Za psa, lažjega od desetih kilogramov, bi država dala 0,40 evra, za psa med desetimi in 30 kilogrami 1,35 evra in za težjega od 30 kilogramov dva evra. Pripombe na predpis je mogoče oddati še do jutri.

Državljani niso dovolj zreli

Prvi odziv Polone Samec na predlog pravilnika je bil jeza, drugi pa, da to ni presenečenje, saj so na ministrstvu ves čas govorili, da več od hrane, vode in veterinarskih storitev v omejeni količini ne nameravajo plačevati. »Vendar nihče od nas ni pomislil, da mislijo resno.« Samčeva je kritična tudi do sprememb, ki jih je uvedla novela zakona o zaščiti živali leta 2021. Po tej občine zavetiščne živali preživljajo 30 dni, zavetišča pa 90 dni, preden stroške prevzame država. Tudi zavetišča so podjetja, ki morajo skrbeti za zaposlene in amortizacijo prostorov. Občine, s katerimi sklepajo koncesijske pogodbe, zahtevajo, da so v dobrem stanju, spomni Samčeva. S pravilnikom pa po njenih besedah država želi, da zavetišča tudi po 120 dneh plačujejo vse, razen šest evrov na mesec za mačko, lažjo od treh kilogramov, oziroma 12 evrov za mačko, težjo od treh kilogramov, ter 12 evrov za psa do 10 kilogramov, 40,5 evra za psa od 11 do 30 kilogramov in 60 evrov za psa, težjega od 30 kilogramov.

Daleč največja težava po besedah Samčeve pa je, da državljani še niso zreli za spremembe, ki jih je prinesla novela zakona o zaščiti živali leta 2021, in za odgovorno posvojiteljstvo. Obvezno čipiranje pasjih mladičev je privedlo do povečanega zapuščanja psov, prepoved privezovanja psov na verige, ki je začela veljati 1. januarja letos, pa do povečanja števila inšpekcijskih odvzemov. V obeh primerih psi pristanejo v zavetiščih, posvojitev pa tudi zaradi velikega uvoza psov iz držav nekdanje Jugoslavije ni. Vsa zavetišča po državi imajo povsem zapolnjene zmogljivosti. »Pred letom 2010 smo brez težav v treh mesecih oddali celo šestletnega velikega črnega psa. Danes komaj oddamo mladiča,« je bila nazorna Samčeva.

Stroške porazdeliti med državo in občino

V poslanski skupini Socialnih demokratov, kjer so pripravili spremembe zakona, do katerih so kritični (ne le) v zavetišču Horjul, delijo razočaranje z zavetišči glede novega pravilnika. »Merilo je bistveno prenizko, saj vsakdo, ki ima domače živali, ve, da je dnevni strošek najmanj petkrat višji od tistega, ki ga ministrstvo ocenjuje v novem pravilniku,« je izjavila poslanka Meira Hot. Ministrstvo za kmetijstvo po njenih besedah nadaljuje prakso izčrpavanja zavetišč, s čimer onemogoča zagotavljanje zaščite in skrbi za zapuščene živali.

V poslanski skupini vztrajajo pri razdelitvi stroškov, ki so jih predlagali v nedavnem predlogu sprememb ter dopolnitev zakona o zaščiti živali. Stroški oskrbe živali v zavetišču, ki zdaj pretežno bremenijo občine ter zavetišča, naj se razdelijo tako, da bo polovico stroškov pokrivala država, enak delež pa občina.