Galerija
Zapisniki sej strokovne skupine razkrivajo razhajanja z vlado
Kaj je predlagala strokovna skupina za covid-19 in kaj je vlada upoštevala in česa ne?
Bojana Beović meni, da je skupina zdaj že razpadla. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na spletnem portalu Necenzurirano.si so objavili del vsebine 47 zapisnikov sej vladne strokovne skupine za covid-19.
Ti razkrivajo, da je del skupine konec novembra predlagal odprtje šol s 7. decembrom za prvo triado in zlasti za otroke s posebnimi potrebami. To bi bilo mogoče že ob minimalnem izboljšanju epidemiološke slike. Vlada in ministrica Simona Kustec sta temu predlogu nasprotovala. Ministrica je predlagala, da to lahko storijo šele, ko bo to »absolutno varno«. Skupina je nato predlagala, da je treba šole za prvo triado odpreti 4. januarja.
Konec prejšnjega meseca je strokovna skupina tudi opozorila, da bo kakršnokoli sproščanje ukrepov prineslo ponovni razrast epidemije. O popolnem zaprtju javnega življenja takoj po božiču člani skupine niso razpravljali, ampak so to predvideli po 4. januarju. Predlagali so večji nadzor nad podjetji.
Zapisniki, kot pišejo na portalu Necenzurirano, potrjujejo, da vlada ni upoštevala septembrskega nasveta strokovne skupine, naj se za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše uvede redno testiranje za zaposlene. »27. septembra so posamezni člani skupine predlagali, da se za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše na štirinajst dni uvede obvezno redno testiranje za vse zaposlene. S tem bi lažje odkrili okužene brez simptomov, ki so bili glavni razlog za širjenje virusa,« so zapisnik povzeli na portalu. Takšen ukrep je NIJZ izdal šele slab mesec pozneje.
Strokovna skupina je tudi predlagala drugačen način komunikacije, med drugim so člani menili, naj informiranje ne temelji več na vladnih novinarskih konferencah, ki jih vodi vladni govorec Jelko Kacin.
Zapisnik s seje 5. novembra razkriva, da je strokovna skupina, ko je bilo jasno, da je epidemija ušla izpod nadzora, predlagala, naj se Slovenija obrne po pomoč v tujino. »Zaradi projekcij, ki jasno kažejo na izrazito povečanje potreb po obravnavi bolnikov v bolnišnicah, predlagamo, da zaprosimo mednarodne organizacije za opremo tristo dodatnih intenzivnih postelj (...) in tristo zdravnikov intenzivne medicine,« je, kot navaja portal Necenzurirano, zapisano v zapisniku, ki sta ga podpisali Bojana Beović in Irena Grmek Košnik.
Isti dan je skupina predlagala omejitev gibanja ljudi na en kilometer od domov, šest dni pozneje je skupina ukrep ocenila za nesmiseln, ker prebivalci ne bi sodelovali.
Zapisniki razkrivajo, da je strokovna skupina ukrepe o zapiranju posameznih dejavnosti v pomembni meri sprejemala na podlagi raziskav iz tujine. Tako je ugotavljala, da k povečanju prenosov po ponovnem odpiranju največ prispevajo restavracije s popolno postrežbo, telovadnice, hoteli, kavarne in verske organizacije. Omejitev restavracije ali gostinskega lokala na dvajset odstotkov običajne zasedenosti zmanjša število prenosov za osemdeset odstotkov ob 42-odstotni izgubi gostov, navaja eden od zapisnikov.
Ti razkrivajo, da je del skupine konec novembra predlagal odprtje šol s 7. decembrom za prvo triado in zlasti za otroke s posebnimi potrebami. To bi bilo mogoče že ob minimalnem izboljšanju epidemiološke slike. Vlada in ministrica Simona Kustec sta temu predlogu nasprotovala. Ministrica je predlagala, da to lahko storijo šele, ko bo to »absolutno varno«. Skupina je nato predlagala, da je treba šole za prvo triado odpreti 4. januarja.
Konec prejšnjega meseca je strokovna skupina tudi opozorila, da bo kakršnokoli sproščanje ukrepov prineslo ponovni razrast epidemije. O popolnem zaprtju javnega življenja takoj po božiču člani skupine niso razpravljali, ampak so to predvideli po 4. januarju. Predlagali so večji nadzor nad podjetji.
Zapisniki, kot pišejo na portalu Necenzurirano, potrjujejo, da vlada ni upoštevala septembrskega nasveta strokovne skupine, naj se za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše uvede redno testiranje za zaposlene. »27. septembra so posamezni člani skupine predlagali, da se za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše na štirinajst dni uvede obvezno redno testiranje za vse zaposlene. S tem bi lažje odkrili okužene brez simptomov, ki so bili glavni razlog za širjenje virusa,« so zapisnik povzeli na portalu. Takšen ukrep je NIJZ izdal šele slab mesec pozneje.
Strokovna skupina je tudi predlagala drugačen način komunikacije, med drugim so člani menili, naj informiranje ne temelji več na vladnih novinarskih konferencah, ki jih vodi vladni govorec Jelko Kacin.
Zapisnik s seje 5. novembra razkriva, da je strokovna skupina, ko je bilo jasno, da je epidemija ušla izpod nadzora, predlagala, naj se Slovenija obrne po pomoč v tujino. »Zaradi projekcij, ki jasno kažejo na izrazito povečanje potreb po obravnavi bolnikov v bolnišnicah, predlagamo, da zaprosimo mednarodne organizacije za opremo tristo dodatnih intenzivnih postelj (...) in tristo zdravnikov intenzivne medicine,« je, kot navaja portal Necenzurirano, zapisano v zapisniku, ki sta ga podpisali Bojana Beović in Irena Grmek Košnik.
Isti dan je skupina predlagala omejitev gibanja ljudi na en kilometer od domov, šest dni pozneje je skupina ukrep ocenila za nesmiseln, ker prebivalci ne bi sodelovali.
Zapisniki razkrivajo, da je strokovna skupina ukrepe o zapiranju posameznih dejavnosti v pomembni meri sprejemala na podlagi raziskav iz tujine. Tako je ugotavljala, da k povečanju prenosov po ponovnem odpiranju največ prispevajo restavracije s popolno postrežbo, telovadnice, hoteli, kavarne in verske organizacije. Omejitev restavracije ali gostinskega lokala na dvajset odstotkov običajne zasedenosti zmanjša število prenosov za osemdeset odstotkov ob 42-odstotni izgubi gostov, navaja eden od zapisnikov.
Vladni govorec Jelko Kacin je na objavljene dokumente odgovoril, da je vlada pri vsaki odločitvi skušala upoštevati stališča in poglede svetovalne skupine za covid-19. Ob tem je dodal, da je pri nezdravstvenih vprašanjih, ki vplivajo na druge sfere življenja, vlada morala tehtati nekoliko širše.
Kacin do dopoldanske novinarske konference še ni bil seznanjen s podrobnosti prispevka, je izpostavil, da očitkov o neupoštevanju stroke ali prepoznih ukrepih ni izrekel noben član svetovalne skupine. Pojasnil, je da vlada pri vsaki odločitvi sicer poskušala upoštevati stališča in poglede svetovalne skupine.
»Zagotovo pa je prav, da na tem mestu rečem, da je to svetovalna skupina ministra za zdravje. Pri zdravstvenih vprašanjih so bila zagotovo v celoti upoštevala njihova pričakovanja, ko pa gre za vplive na druge sfere življenja, ki so v pristojnosti drugih ministrov, pa je morala vlada zadeve tehtati nekoliko širše,« je še dodal.
Oblikovanje svetovalne skupine je sicer v pristojnosti ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je v minulih dneh že potrdil, da se pogovarja o preoblikovanju skupine. Beovićeva, ki so jo v torek izvolili za predsednico zdravniške zbornice, je iz teh izjav razumela, da ni več vodja strokovne skupine, da pa o tem nima nobene uradne informacije.
Beovićeva je bila sicer v sredo prisotna na seji vlade, a je po Kacinovih besedah tja ni povabil Gantar, pač pa predsednik vlade Janez Janša. »Sodelovala je pri vseh točkah, ki so zadevala področja glede covida-19. Teh točk je bilo 16 in povsod je bila vprašana za mnenje,« je dejal.
Kacin do dopoldanske novinarske konference še ni bil seznanjen s podrobnosti prispevka, je izpostavil, da očitkov o neupoštevanju stroke ali prepoznih ukrepih ni izrekel noben član svetovalne skupine. Pojasnil, je da vlada pri vsaki odločitvi sicer poskušala upoštevati stališča in poglede svetovalne skupine.
»Zagotovo pa je prav, da na tem mestu rečem, da je to svetovalna skupina ministra za zdravje. Pri zdravstvenih vprašanjih so bila zagotovo v celoti upoštevala njihova pričakovanja, ko pa gre za vplive na druge sfere življenja, ki so v pristojnosti drugih ministrov, pa je morala vlada zadeve tehtati nekoliko širše,« je še dodal.
Oblikovanje svetovalne skupine je sicer v pristojnosti ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je v minulih dneh že potrdil, da se pogovarja o preoblikovanju skupine. Beovićeva, ki so jo v torek izvolili za predsednico zdravniške zbornice, je iz teh izjav razumela, da ni več vodja strokovne skupine, da pa o tem nima nobene uradne informacije.
Beovićeva je bila sicer v sredo prisotna na seji vlade, a je po Kacinovih besedah tja ni povabil Gantar, pač pa predsednik vlade Janez Janša. »Sodelovala je pri vseh točkah, ki so zadevala področja glede covida-19. Teh točk je bilo 16 in povsod je bila vprašana za mnenje,« je dejal.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji