Zamrznjena izvršba prinese nov problem in ne rešitve

Ljubljana – Epidemija je močno zarezala v vsakodnevno življenje, a ker določeni posli vseeno potekajo, lahko nepremišljeno podpisovanje pogodb pozneje prinese vrsto težav. Zato je tako fizičnim kot pravnim osebam lahko prihranjen marsikateri siv las, če se za nasvet obrnejo na strokovnjaka.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je začel veljati pred dnevi, določa odlog in zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi. »Velja za vse sodne in davčne izvršbe, razen za izvršbe za zakonito preživljanje in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,« pojasnjuje odvetnik Mitja Pavčič, ki opozarja, da je odlog izvršbe nedvomno dobronameren, a hkrati nesorazmeren in neustrezen ukrep vsaj v delu, ki se nanaša na izvršbo na denarna sredstva pri bankah.

Do denarja šele po koncu epidemije

»Predpisani odlog izvršbe namreč pomeni, da sredstva na bančnih računih ostanejo zamrznjena – niti upnik niti dolžnik z njimi ne moreta razpolagati. To pomeni, da s tem ni ublažena posledica epidemije, temveč je kvečjemu nastal nov problem, saj bo upnik čakal za čas epidemije na denarna sredstva, ki jih je že zarubil,« poudarja Pavčič.

Še večji problem in nevarnost pa izhaja iz dejstva, da sodišče ne sme izdati novih sklepov o izvršbi in zarubiti sredstev, ki bi jih dolžnik prejemal v času odloga izvršbe na svoj bančni račun. »Dolžnik bo tako oškodoval upnike z nekakšnim obvodom denarnega toka zaradi odložene izvršbe,« opozarja sogovornik.

Upniku sicer ostane kot rešitev, da »ulovi« in zarubi sredstva, ki bi jih dolžnik na primer v času odloga prejel na svoj bančni račun v postopku zavarovanja s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ta postopek je bistveno zahtevnejši in težavnejši, tako v dokaznem smislu kot tudi z vidika verjetnosti uspeha.
 

Spremenjene okoliščine

Hud udarec je stagniranje gospodarstva zadalo tudi vsem najemnikom lokalov, saj morajo nekateri po vladni uredbi povsem mirovati, kar pomeni, da prilivov ni, najemnina pa še vedno ostane. O tem odvetnik pravi, da za najemnike, ki jim je opravljanje dejavnosti v času epidemije prepovedano, to nedvomno pomeni spremenjene okoliščine.

Obligacijski zakonik (OZ) določa za ta primer sodno varstvo, in sicer tožbo za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Ker nihče ne more napovedati trajanja in ponavljanja epidemije, je ureditev po OZ preokorna, saj najemnik, denimo gostinec, ne more zahtevati razveze najemne pogodbe.

Pavčič o tem pravi, da svojim strankam svetujejo – ne glede na to, ali so v vlogi najemodajalcev ali najemnikov –, da pristopijo k sporazumni začasni ureditvi razmerja za čas trajanja epidemije, pogosto z znižanjem najemnine. Vsekakor pa je po njegovih besedah smiselno, da bi zakonodajalec sprejel interventne ukrepe tudi v zvezi z ureditvijo posledic v najemnih razmerjih.

Izpostaviti vsa možna tveganja

Naslednji v vrsti težav, ki jih je povzročila epidemija, so razni pravni posli, torej pogodbe vseh vrst, ki se v teh spremenjenih časih prav tako sklepajo. »Temu zdaj posvečamo posebno pozornost, in sicer, da obe pogodbeni strani v pogajanjih izpostavita možna tveganja, ki bi se lahko pojavila zaradi epidemije, administrativnih ukrepov, zamud pri izpolnitvah, pri pridobivanju uradnih potrdil od državnih organov in tako naprej.«

To je izredno pomembno zato, ker pogodbeno razmerje nastane v času spremenjenih okoliščin. »Stranka namreč ne bo mogla zahtevati razveze pogodbe, ker ne more izpolniti obveznosti zaradi epidemije, saj je to poslovno tveganje očitno sprejela nase, če je ravno v času epidemije prevzela obveznost,« eno od pasti izpostavi Mitja Pavčič.