Proces izhoda iz premoga: primer, ki mu ploska tudi Evropska komisija

S finančno podporo se odpirajo vrata za strateške projekte, ki lahko ustvarijo nova delovna mesta, okrepijo regijsko povezovanje in spodbudijo inovacije. Ključ do uspeha pa leži v povezovanju deležnikov, prilagajanju evropskim prioritetam in vključevanju vseh družbenih skupin, od mladih do ranljivih skupin.

Kako iz tradicionalne premogovne regije narediti visokotehnološko

Zasavje sodi med uspešnejše regije v okviru evropskega mehanizma za pravični prehod, ki vključuje Sklad za pravični prehod. Mehanizem je del evropskega zelenega dogovora in spodbuja opuščanje rabe fosilnih goriv v evropskih premogovnih regijah in sektorjih z uporabo razvojnih sredstev Sklada za pravični prehod.

Osnova za pravični prehod je dejstvo, da bodo premogovne regije, kot je Zasavje, potrebovale obsežno gospodarsko preobrazbo, saj bo opustitev premogovne dejavnosti brez ustreznih ukrepov povzročila resne družbene posledice in zmanjšanje gospodarske dejavnosti. Prva faza preobrazbe zasavske premogovne regije je bila neuspešna, saj zaprtje premogovnikov in termoelektrarne še vedno povzroča socialne in ekonomske težave. Proces zapiranja premogovnika je povzročil izgubo približno 5000 delovnih mest, ki nikoli niso bila nadomeščena. Mehanizem za pravični prehod pa s spodbujanjem gospodarske preobrazbe in diverzifikacije gospodarstva v premogovnih regijah zmanjšuje razvojne razlike med evropskimi regijami. V Sloveniji sta v mehanizem vključeni Zasavska in Savinjsko-šaleška regija, ki imata različne ukrepe in razvojne potrebe opredeljene v območnih načrtih za pravični prehod.

Stebri prestrukturiranja: energetika, gospodarstvo, izboljšanje povezljivosti regije in človeški viri

V sodelovanju z državnimi organi in Evropsko komisijo je Zasavska regija dosegla, da je bilo za projekte pravičnega prehoda razpisanih že 83 % sredstev iz Sklada za pravični prehod (SPP), od skupno 75 milijonov evrov, namenjenih prestrukturiranju regije. Projekti, podprti s temi sredstvi, so temelj za preoblikovanje Zasavja iz premogovne regije v sodobno, tehnološko napredno, nizkoogljično in konkurenčno okolje. Zasavje se je na razpise za pridobitev sredstev iz Sklada za pravični prehod odzvalo s konstruktivnim pristopom in številnimi prijavami naprednih projektov, katerih skupna vrednost je v veliki meri presegla razpoložljiva sredstva.

Črpanje sredstev iz mehanizma za pravični prehod je opredeljeno v Območnem načrtu za pravični prehod Zasavske premogovne regije (ONPP), ki je bil sprejet konec leta 2022. Območni načrt je programski dokument, v katerem je določeno, da se bo prestrukturiranje Zasavja podprlo na štirih področjih, in sicer v energetiki, gospodarstvu, izboljšanju povezljivosti regije in človeških virih.

Prva javna znanstvena raziskovalna institucija

S sredstvi iz Sklada za pravični prehod je podprtih že pet strateških projektov, ki bodo prispevali k tranziciji Zasavja. Med njimi je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), ki ga v okviru ukrepa Visoko motivirani in usposobljeni prebivalci (ONPP) izvaja Kemijski inštitut. S tem projektom bo Zasavje pridobilo prvo javno znanstvenoraziskovalno institucijo, v kateri bosta delovala dva samostojna laboratorija: laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.

Med potrjenimi projekti so še Obrtno-industrijska cona (OIC) Lakonca, Ekonomsko-poslovna cona (EPC) II Kisovec, Obrtna cona (OC) Rudnik in Podjetniški inkubator »Kompreshaus«. Poleg tega pa zasavsko gospodarstvo pričakuje rezultate razpisa za produktivne naložbe v gospodarstvu (SPP), ki je bil namenjen podpori naprednim gospodarskim investicijam podjetij v regiji. »Veseli nas, da se v proces aktivno vključujejo predstavniki različnih sektorjev in organizacij ter da na naših dogodkih poteka intenziven prenos znanja in izkušenj. Poleg tega se vse bolj povezujemo z mednarodnim okoljem. Regija postaja vse bolj pripravljena na najzahtevnejše evropske programe, kar prinaša priložnosti za uresničitev ambicioznih projektov. V prihodnjem letu bomo na CPP Zasavja posebno pozornost namenili temam, povezanim z novim evropskim Bauhausom, krožnim gospodarstvom, trajnostnimi tehnologijami v energetiki in aktivnim vključevanjem prebivalcev, zlasti mladih,« je povedal Kristijan Adamlje, strokovni sodelavec Centra za pravični prehod Zasavja. Center za pravični prehod v okviru mehanizma za pravični prehod Zasavja deležnikom in potencialnim upravičencem zagotavlja podporno okolje ter jih informira o ukrepih in ciljih ONPP, kar je ključnega pomena za uspešno črpanje sredstev na prihajajočih razpisih. Center za pravični prehod Zasavja (CPPZ), ki deluje v okviru RRA Zasavje, koordinira izvajanje aktivnosti pravičnega prehoda v regiji.

V okviru mehanizma za pravični prehod so že načrtovani novi razpisi za Zasavje na več področjih. V okviru ukrepa Trajnostni, prožni in raznolik gospodarski razvoj (ONPP) se pripravlja razpis za sofinanciranje naložb v raziskave, razvoj in inovacije v gospodarstvu (MGTŠ), v okviru ukrepa Razogljičenje regije (ONPP) razpis za sofinanciranje naložb v proizvodnjo različnih tehnologij za koriščenje obnovljivih virov energije (MOPE), znotraj ukrepa Visoko motivirani in usposobljeni prebivalci (ONPP) pa razpisi na področju izobraževanja in prekvalifikacije delovne sile (MVI, MDDSZ).

Primer dobre prakse, ki je prepričal tudi EU

Evropska komisija je Center za pravični prehod Zasavja (CPP Zasavje) in celoten proces pravičnega prehoda v Zasavju prepoznala kot evropski primer dobre prakse.

Za (so)upravljanje Sklada za pravični prehod je v Sloveniji odgovorna RRA Zasavje, ki v okviru tega procesa usklajuje aktivnosti na državni in evropski ravni ter zastopa regijo v Odboru za spremljanje evropske kohezijske politike. »Proces pravičnega prehoda v Zasavski regiji uspešno napreduje na vseh ravneh. Na Regionalni razvojni agenciji Zasavje smo ponosni na sodelovanje z organi na državnem in evropskem nivoju, predvsem z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki opravlja ključno vlogo organa upravljanja, ter z ministrstvi, ki skrbijo za pripravo razpisov. Posebej ponosen sem na vse zasavske deležnike, ki so se odzvali na razpise in pripravili napredne projekte, v popolni skladnosti s cilji Območnega načrta za pravični prehod Zasavske regije,« je povedal Martin Šikovc, v. d. direktorja RRA Zasavje.

Konferenca Pravičnega prehoda Zasavja: »Kaj nam bodo investicije, če nimamo ljudi?«

Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRAZ) je rezultate strateškega programa Pravičnega prehoda Zasavja predstavila na Regionalni konferenci Pravičnega prehoda Zasavja, na kateri so sodelovali tudi njihovi mednarodni partnerji. 

Gostili so delegacijo ukrajinskega premogovnega mesta Sheptytskyi, s katerim so si izmenjali znanje in izkušnje glede krepitve zmogljivosti za prestrukturiranje. Na dogodku je sodeloval tudi predstavnik Sekretariata za evropske premogovne regije v prehodu (Evropska komisija) Jurijs Grizans ter gostje iz Bolgarije – Brand Media Bulgaria, ki izvajajo projekt o pravičnem prehodu premogovno odvisnih regij v Bolgariji. Projekt se imenuje »Transition OPportunities for JOBS creation and career development (TOP JOBS)« in obravnava skrbi lokalnih prebivalcev, povezane z naraščajočo brezposelnostjo, revščino in zmanjševanjem poklicnih priložnosti za mlajše generacije.

Na panelni razpravi so gostje iz ukrajine poudarili pomen prebivalcev v procesu prestrukturiranja, saj regijo pestita izseljevanje in demografski upad. »Kaj nam bodo visoka tehnologija in investicije, če nimamo ljudi?« je poudaril Andrii Zalivskyi, župan mesta Sheptytskyi. Prav zato so prebivalci njihovo prednostno področje v procesu prestrukturiranja.

Na konferenci so predstavili Akademijo krožnega gospodarstva Zasavje, osrednji program Centra za pravični prehod Zasavja v letu 2024. Panel je vodila Ladeja Godina Košir z inštituta Circular Change, ki je v sodelovanju s Centrom za pravični prehod Zasavja pripravil in izvedel program za krepitev zmogljivosti in uvajanje načel krožnega gospodarstva v zasavske gospodarske sektorje.

Vizija regije skozi oči dijakov

V okviru Regionalne konference Pravičnega prehoda Zasavja je v Trbovljah potekal dogodek Vizija Zasavske regije 2030, na katerem je več kot 90 dijakov zasavskih srednjih šol pod vodstvom mladinskih trenerjev razvijalo ideje za prestrukturiranje regije.

Na Društvu prijateljev mladine v Trbovljah so na dan konference potekale delavnice zabavnega recikliranja, na katerih so otroci skozi ustvarjanje spoznavali principe krožne ekonomije in pomen ponovne uporabe materialov.

Tri dni pred konferenco so se nevladne organizacije s predstavniki gospodarstva pogovarjale o povezovanju civilne družbe in gospodarstva za iskanje sinergij in pripravo skupnih medsektorskih projektov, ki podpirajo cilje pravičnega prehoda Zasavja.

Konkurenčnost regije odvisna od vseh skupaj

Na Centru za pravični prehod Zasavja poudarjajo, da konkurenčnost regije temelji na moči celotne zasavske skupnosti. Ključno je povezovanje deležnikov, njihovo usklajevanje ter razvoj kakovostnih strateških programov in inovativnih idej, ki zasledujejo skupne cilje strateškega programa za prestrukturiranje regije.

---

Naročnik oglasne vsebine je Regionalna razvojna agencija Zasavje