Zakaj se Peter Gregorčič in drugi obračajo na ustavno sodišče

Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in pravnik Matej Avbelj sta z besedami, da »gre za poskus politične čistke« utemeljevala, zakaj so se danes zjutraj na ustavno sodišče pritožili Gregorčič, generalni direktor Andrej Grah Whatmough, podpredsednica nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in direktor TV Slovenija Uroš Urbanija.

Kot problematično izpostavljajo predvsem predčasno prenehanje mandatov, čemur pa oporekajo v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so pomagali pri pripravi novele. Sklicujejo se tudi na navedbe parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je to možnost dopustila, če za predčasno prenehanje mandatov obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi.

Avbelj, avtor pobude, je na te navedbe odgovoril, da teh razlogov zakonodajalec ni pojasnil in gre torej za očitno protiustavnost, saj tega zdaj ne more tudi več odpraviti.

Kot je še pojasnil, se je v tej zadevi angažiral predvsem za to, ker zaznava »trend avtoritarnega legalizma«, kjer gre za to, da neka močna parlamentarna večina zakon uporablja izključno za izvajanje svojih oblastnih ciljev.

Iz evropskega ustavnega prava pa po njegovih besedah izhaja, da so mandati oseb, primerljivi mandatom v organih RTV Slovenija, varovani pred zakonskimi posegi oblasti. Razreši se jih lahko le po postopkih, veljavnih pred spremembo zakonske ureditve, in v katerih jim je zagotovljeno pravno varstvo, je opozoril in pritrdil, da je seveda treba upoštevati namen, a da zdravorazumsko ne gre verjeti katerikoli politiki, da želi na političen način karkoli depolitizirati.

Z uveljavitvijo novele zakona o RTV Slovenija pa so programskim svetnikom in nadzornikom ter vodstvu prenehali mandat, a do konstituiranja novega manjšega sveta bosta tako programski kot nadzorni svet nadaljevala delo, medtem ko generalno vodstvo, ki je, milo rečeno, v vojni z zaposlenimi, do nadaljnjega opravlja le še tekoče posle.

»Če bo ustavno sodišče sledilo našim argumentom in zakon spoznalo za protiustavnega, bo dalo jasen signal vsakokratni oblasti, da so taki povsem samovoljni prevzemi javnega medija nedemokratični in nedopustni,« je navedel Gregorčič in dodal, da je njihova odločitev pomemba predvsem za to, da bo s tem postavilo jasna pravila igre tudi za vnaprej in predvsem za tiste, ki bodo vladali v prihodnje.

Samo dejstvo, da je novela prestala referendum pa po besedah Avblja še nič ne pomeni za njegovo ustavnost oziroma za njeno presojanje. Slovenija po njegovih besedah namreč ni večinska demokracija, kjer lahko vlada ali ljudstvo na referendumu sprejme čisto kar koli, temveč ustavna demokracija, kjer se lahko te odločitve gibljejo le v ustavnih okvirih.

Kot je znano, noveli oporekajo predlagatelji pobude tudi zaradi sprejemanja po nujnem postopku, ki je rezerviran za preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države. »Šlo je za eklatantno zlorabo postopka,« je navedel Avbelj, ki meni, da gre kršitev enajstih členov ustave – od pravice do svobode izražanja, sodnega varstva do pravne države in še posebej načela varstva zaupanja v pravo.

Predlagali so absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvajanje novele zakona o RTV Slovenija, saj bi po njihovem prepričanju sicer nastale nepopravljive posledice, saj se sicer zaradi preoblikovanja teh ne bodo mogli vrniti na svoje položaje.

Če ustavno sodišče ne bo upoštevalo njihovih argumentov, pa so že napovedali odhod na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Prepričana v ustavnost novele

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je tudi danes komentirala, da vložitev pobude za začetek postopka o oceni ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija razume kot še en zavlačevalni manever trenutnega vodstva zavoda.

Pobuda za ustavno presojo je po njenih besedah sicer demokratični postopek, ki ga na ministrstvu spoštujejo in ga bodo tudi upoštevali. Vendar pa so ljudje na novembrskem referendumu o noveli po njenih besedah povedali, česa si želijo. Sama je sicer prepričana, da bo novela prestala ustavno presojo.

A bolj ključno je, kako bodo vsebino Gregorčičeve pobude razumeli ustavni sodniki in ali bodo, preden bodo sprejeli odločitev, izvrševanje novele začasno zadržali. V prihodnjih osmih dneh bo morala skladno s spremembami nova predsednica republike Nataša Pirc Musar opraviti žreb, katerih devet članov sveta se imenuje za dve leti oziroma katerih osem za štiri leta. Z njo se bodo na to temo predstavniki ministrstva za kulturo sestali že jutri, posvet na to temo in sam žreb pa naj bi izvedla po novem letu.