Zakaj je ženska gospodinja manj vredna od moškega skrbnika

Nadja Furlan Štante, religiologinja in pionirka teološkega feminizma, sodelavka ZRS Koper, poudarja, da je danes, kljub temu da se morda lahko zdi, da žensko in moško sploh ne obstaja več in je zatorej feminizem irelevanten, še toliko bolj pomembno govoriti o enaki pripoznavnosti obeh spolov.

»Kot civilizacija, ki se razvija, bomo morali vprašanje enake pripoznavnosti vseh in vsakogar osmišljati in postavljati vedno na novo. V preteklosti smo se borili, da so volilno pravico dobili vsi moški, ne glede na razred in izobrazbo, potem smo se borili, da so jo dobile še ženske. Danes smo v obdobju, ko ima velika večina držav v formalnopravnih aktih že uzakonjene temelje enakopravnosti, ampak to še ne pomeni, da enakopravnost na papirju pomeni tudi enakopravnost in enako pripoznanje v vsakodnevnem življenju,« pravi v Delovem podkastu Na robu.

Gre za to, pravi sogovornica, da še zdaleč nismo na točki, ko bi bile moške in ženske kvalitete in vrline enakovredno priznane. »To, kar je v določeni kulturi pripoznano kot ženska prvina, ni enakovredno priznano atributom, ki pritičejo moškim. Moški so v zahodni kulturi tekmovalni in racionalni, ženske pa intuitivne in čustvene. Iz tega sledi izpeljanka, da moški skrbi za finance in je skrbnik, ženska pa gospodinja. S tem ni absolutno nič narobe. Narobe je, če je eno prepoznano kot več vredno, drugo pa manj vredno.«

Po njenem mnenju je tudi slabo, če je ženska, ki se samostojno odloči, da želi biti doma in se predati materinstvu, od feministk in družbe stereotipno negativno označena. »To je napačno gledanje tega, kar nam je emancipacija prinesla. Kajti emancipacija pomeni svobodno odločitev v polju enakih možnosti in enakovredno priznanje izbire, kakršnakoli že je.«

A zakaj se teh stereotipnih pogledov kot družba ne znamo znebiti? Je za vse res kriva religija? »V resnici nobeni religij ne moremo očitati, da je v temeljnem religijskem izročilu docela žensko postavila v polje manjvrednosti,« pravi Furlan Štante, ki nas v podkastu popelje skozi vse tri Abrahamske religije in čas, v katerem so nastajale. Pri tem ugotavlja, da vse tri svete knjige, Tora, Sveto pismo in Koran ob bok patriarhalnim odlomkom, vsebujejo sporočila, ki težijo k temu, da je treba preseči patriarhalno ujetost in neetične prakse svetov.

V nadaljevanju podrobno spregovori tudi o zgodbi o Adamu in Evi, ki jo poznajo vse tri omenjene religije, in o tem, kaj je v resnici jabolko spoznanja. Pa tudi o tem, kakšen je vpliv lika Marije Magdalene – močne ženske, ki je delovala po ženskih principih in bila najbliže Jezusu, a se je je prijel sloves prešuštnice – na zahodni feminizem.