V politiki prosperiraš le, če si del krdela

V poletnem semestru študijskega leta 2023/2024 bodo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (NTF) začeli izvajati predmet Celostno razmišljanje in delovanje, pravnik in nekdanji politik dr. Marko Pavliha bo v okviru tega predaval osnove lateralnega mišljenja, snov, ki jo je utemeljil Edward de Bono, vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega mišljenja.

Pri tem, da se Pavliha poleg prava – letos poleti je prejel častni doktorat za vse dosežke na področju pomorskega prava – ukvarja tudi s takšnimi vsebinami, pa pri kolegih na fakulteti včasih naleti na negativen odziv. »Včasih sem deležen posmeha, tihe kritike, prav neposredno sicer nihče nič ne reče. Dobra novica pa je, da je tega vse manj. Dokaz je zagotovo nov predmet na NTF, ki je nastal v okviru nacionalnega evropskega programa za okrevanje in odpornost in je namenjen vzgoji opolnomočenega človeka. Vse več je namreč znanstvenih dokazov, da zavest ni proizvod zgolj elektrokemičnih procesov v možganih, pa tudi o tem, da niso geni tisti, ki najbolj opredeljujejo človeka, ampak je to okolje.«

V zvezi s predmetom se je na snovatelje »usula toča kritik, da se gremo psevdoznanost.« Kot pove sogovornik tokratnega Delovega podkasta Na robu, je celo ena od slovenskih tedenskih revij objavila kritični prispevek o tem predmetu. »Ampak to nam ni vzelo poguma. Zaradi prispevka so vzniknili pogovori o predmetu celo na univerzitetni ravni, a vsi dekani so nam izrazili podporo. Rekli pa so nam, naj se ne prepiramo z manjšino, ki trdi, da to ne sodi na univerzo. To je izbirni predmet, študentov imamo 13 in se jih neskončno veselimo.«

Pavliha, sicer profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, nekdanji podpredsednik državnega zbora in minister za promet ter eden od pobudnikov resetiranja Slovenije, se je z duhovnostjo poglobljeno začel ukvarjati po tem, ko je končal politično udejstvovanje. Takrat se je vedno bolj začel zavedati težav z egom. »Po tem, ko vabila niso več prihajala, ko so žarometi ugasnili, je nastopila depresija.« Lajšal jo je z alkoholom. Začel je piti tudi takrat, ko je bil sam in ob dopoldnevih. Čeprav je, kot pravi, imel težave z alkoholom že prej. »Najbolj nedopustno je, da sem vozil pijan in da se to nikomur okoli mene to ni zdelo sporno,« med drugim pravi v pogovoru.

V politiki, pravi, so mu očitali, da je preveč prijazen. »To mi je dejal Anton Rop. Pa sem mu rekel, da je to tako, kot da bi mi očital, da sem preveč zdrav. Zgolj nasmejal se je. To je verjetno slišal od drugih, ki pa so imeli v mislih to, da sem bil preveč prijazen do takratne koalicije, ki je nadomestila našo predhodno vlado. Kot podpredsednik državnega zbora sem se trudil imeti enake vatle za vse. Pogosto je bil dober predlog tudi na drugi strani. Ampak ne, če si pri nas v opoziciji, se moraš obnašati opozicijsko in biti a priori proti vsemu, kar prihaja iz koalicije, in obratno. V politiki pri nas žal lahko prosperiraš le, če si del nekega krdela.«

Nepripravljenost na sodelovanje v politiki je po njegovem zelo škodljiva. »Levica in desnica nimata nobene želje, da bi zgradili brv, kaj šele most. Levici in desnici odgovarja, da je brežina neokrepljena, da ni tam, da varuje ljudstvo, ampak zaradi svojih interesov, ki so lahko zelo zavržni.«