V nadaljevanju preberite:

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in predlog zakona o preoblikovanju zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo porajata niz vprašanj, na katera ni pravih odgovorov.

Eno izmed teh je, kako bo država zagotovila enako obravnavo državljanov ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in razdelitvi premoženja, ki se je nakopičilo pri zavarovalnicah iz tega naslova. Gre za 700.000 državljanov zavarovancev Vzajemne in 765.000 državljanov, ki so dopolnilno zavarovani pri Triglavu ali zavarovalnici Generali.

»Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je državni projekt, v katerem je država postavila ljudi v neenak položaj. Vanj so bili v treh desetletjih vključeni tako rekoč vsi odrasli državljani. Med tiste, ki so zavarovani pri Vzajemni, bo ob ukinitvi zavarovanja razdeljeno premoženje, ki je v tem času nastalo, med zavarovance Triglava in zavarovalnice Generali pa ne. Kako bo njim država zagotovila, da ne bodo v slabšem položaju kot zavarovanci Vzajemne,« je zanimalo profesorja Šimeta Ivanjka, strokovnjaka za zavarovalniško pravo.

»Vprašanje je tudi, ali je mogoče z zakonom prekiniti zavarovalno pogodbo. To v zavarovalni pogodbi ni navedeno,« je opozoril sogovornik, ki pravi, da preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo ni nujno, ni smiselno in je za njene zavarovance celo škodljivo. In še absurd: če bo Vzajemna preoblikovana v delniško družbo, bo njeno ime skrajno zavajajoče. A vrnimo se k premoženju.