Vzajemna ima več scenarijev, možna tudi likvidacija

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica se pripravlja na najhujše – na likvidacijo ali pa pred tem na razdrtje pogodb z zavarovanci, če bo vlada ohranila uredbo o določitvi najvišje cene. Zamrznjena premija 35,67 evra za dopolnilno zavarovanje družbi ne omogoča vzdržnega poslovanja, zato je uprava nadzornemu svetu predlagala povišanje premije na 44,78 evra. Družba je na upravno sodišče vložila tožbo za odpravo uredbe. To so poglavitna sporočila predsednika uprave Aleša Mikelna na novinarski konferenci.

V Vzajemni so prepričani, da je uredba o najvišji ceni nezakonita, saj da ni podan noben razlog za nadzor cen, ni skladna z določbami direktive Sloventnost II in je v nasprotju s svobodno gospodarsko pobudo. »Uredba nas pelje k neslavnemu koncu. Če uredba ostane, prosimo, da se novela zakona o ukinitvi prostovoljnega zavarovanja uveljavi čim prej,« je dejal Mikeln. Zakaj?

Po izračunih Vzajemninih aktuarjev bi morala biti premija glede na stroške bolnikov v zdravstvu – to so za zavarovalnico škodni dogodki – premija dobrih 44 evrov, saj so se v zadnjih treh letih po navedbi Vzajemne stroški zdravstvenih storitev povišali za 20 do 30 odstotkov. Če bo v skladu z uredbo premija dobrih 35 evrov, bo Vzajemna končala poslovno leto 2023 s 33 milijoni evrov izgube. »Dnevno se nam znižuje kapitalska ustreznost,« je dejal Mikeln.

Kapitalska ustreznost mora biti po zakonu 100-odstotna glede na obveznosti zavarovalnice. Če tega ne dosega, gre v likvidacijo. Vzajemna jo ima po besedah Mikelna dobrih 180 odstotkov. Koliko kapitala je to in v kolikšnem času bo družba prišla do kapitalske neustreznosti, ni vedel. Dejal je, da razmišljajo tudi o prekinitvi pogodb z zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. Tako bi se izognili likvidaciji. V tem primeru bodo zavarovanci postali samoplačniki doplačil. »To se ne more zgoditi čez noč,« je dejal.

Vzajemna je imela konec lanskega leta okoli 758 tisoč zavarovancev v dopolnilnem zavarovanju in 200 tisoč zavarovancev v drugih zavarovanjih. Mikeln je spomnil, da je zaradi organiziranosti v vzajemno družbo v drugačnem položaju kot drugi dve zavarovalnici. Dobička si ne delijo, presežni denar namenijo za solventnost ali ga vrnejo zavarovancem, letos so presežek iz časa covida porabili za povečano storilnost v zdravstvu. Pisal je že premierju Robertu Golobu in mu predlagal tri rešitve: da se uredba umakne, da se skozi spremembo višine doplačil znižajo škode ali da država zavarovalnicam pokrije izpad prihodka.

Mikeln ne nasprotuje ukinitvi prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja. Že desetletje opozarja, da to zavarovanje ni vzdržno ne smiselno in da ga je treba preoblikovati, je dejal. Veliko si obeta od posveta na temo reorganizacije finančnih virov, ki ga je minister Danijel Bešič Loredan napovedal za junij. Ne zdi se mu smiselno, da bi do januarja 2025, ko vlada napoveduje celovito reformo financiranja zdravstva, zapletali položaj zavarovalnic z uredbo.