Začetek letnega posveta slovenske diplomacije

Globalno okolje v času pandemije covida-19; transatlantska komponenta slovenske zunanje politike in vprašanje, kako naj država zagon v odnosih z ZDA izkoristi na različnih področjih; priprave na predsedovanje svetu EU in skupna vizija razvoja Unije; ter infrastrukturno povezovanje v sosedstvu in Srednji Evropi. To so teme v ospredju štiriindvajsetega rednega posveta slovenske diplomacije.

Dvodnevni dogodek zaokroža pester teden na zunanjepolitičnem področju, ki ga je zaznamoval ponedeljkov blejski strateški forum. Medtem ko je forum v ospredje postavil predvsem vprašanje spopadanja s posledicami pandemije v širši regiji in nakazal vse večjo pripravljenost Slovenije po povezovanju z vzhodnimi članicami EU, se posvet osredotoča predvsem na izzive, s katerimi se bo slovenska zunanja politika ukvarjala v prihajajočem letu.

Na prvem dnevu posveta sta diplomatski zbor nagovorila predsednik republike Borut Pahor in minister za zunanje zadeve Anže Logar, ki sta predstavila svoje videnje stanja na področju zunanje politike.

Minister Logar je poudaril, da slovenska zunanja politika izhaja iz deklaracije o zunanji politiki in strategije zunanje politike, dveh temeljnih dokumentov, sprejetih leta 2015. Cilj letošnjega posveta slovenske diplomacije je narediti »prve korake v smeri osvežitve obeh temeljnih dokumentov«. »Pogledali bomo, kje smo v preteklosti zaspali, kje se malce preveč obirali,« je dejal zunanji minister in napovedal konkreten pogovor zlasti o infrastrukturnem povezovanju, rekoč, da je to tudi ključni del zunanje politike. »Strateške prednosti jutrišnjega dne bodo temeljile na zunanjepolitičnih uspehih današnjega dne,« je poudaril.
 

Vzhod proti zahodu

Predsednik republike je bil v svojem nastopu bolj problemski. Predvsem se je osredotočil na vprašanje enotnosti EU, ki ga je skupaj z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem prejšnji teden izpostavil tudi med njunim srečanjem v Berlinu. Izrazil je zaskrbljenost nad tem, da znotraj Unije nastaja čedalje opaznejša delitev na zahod in vzhod, ki jo še dodatno krepi regionalno povezovanje držav članic. Pahor se boji, da »tam, kjer je nekoč visela železna zavesa, utegne v prihodnje viseti žametna zavesa«. »Mislim, da je v našem interesu, da se to ne zgodi,« je poudaril.

Unija se po njegovih besedah nahaja v prelomnem trenutku, Slovenija pa mora storiti vse zato, da EU tudi ostane čim bolj enotna in stremeti k temu, da bo med državami članicami čim manj razlik. Prizadevati si mora tudi za to, da EU najde rešitve za svoje težave.

Vse to po Pahorjevem prepričanju ne zadržuje Slovenije, da ne bi aktivno sodelovala v različnih skupinah in regionalnih pobudah. Toda kot aktivna država članica mora znati presojati različne procese, ki jim je priča, in vedno znova najti svoj mesto v njih. »Ne smemo priti v položaj, ko nas zgodovinski tok nese.«

Temu in drugim vprašanjem prihodnosti EU bo sicer posvečen jutrišnji zadnji dan posveta diplomacije, ki se ga bo na Brdu udeležil tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. Diplomatski zbor bo nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša.