Za svoje in Zemljino zdravje lahko storimo več

Čeprav dobrih 67 odstotkov odraslih Slovencev ocenjuje, da so dobrega oziroma zelo dobrega zdravja, so bili naši zaposleni po zadnjih podatkih Statističnega urada (Surs) v 2020 na bolniški v povprečju kar osemnajst koledarskih dni. Gospodinjstva za zdravstvene storitve potrošijo blizu pol milijarde evrov letno, v zadnjih petih letih pa se je za več kot tretjino povečalo število prejemnikov dolgotrajne nege.

Slovenija je po kazalnikih zdravja v zlati evropski sredini: tudi vsak sedmi odrasli Evropejec od desetih je zadovoljen s svojim zdravstvenim stanjem. Epidemija covida-19 je poslabšala zlasti duševno zdravje Slovenk – o negativnih vplivih se je izreklo največ oseb med 16. in 24. letom –, več kot polovici odraslih prebivalcev naše države pa ni prišla do živega. Štirim odstotkom je celo dobro dela.

Kako zdravi smo Slovenci. INFOGRAFIKA: Delo

Slovenke prednjačijo tudi po dnevih na bolniškem dopustu: v 2020 so ga v povprečju koristile 23 ali osem dni več kot moški. Slednji so bili z dela odsotni večinoma zaradi poškodb, ženske pa zaradi bolezni mišic, skeleta in vezivnega tkiva. Največ bolniških je bilo v Pomurju, na Koroškem in v Zasavju, najmanj v Osrednjeslovenski, Gorenjski in Goriški regiji.

Slovenska gospodinjstva so v obliki doplačil ali samoplačništva v 481-milijonski strukturi denarja, porabljenega za zdravstvene storitve, največ, okrog 250 milijonov evrov, namenila za zdravila in medicinske pripomočke, skoraj desetino denarja »neposredno iz žepa« pa za obiske zobozdravnikov.

Surs poudarja, da je delež izdatkov naših gospodinjstev za samoplačništvo in doplačila v primerjavi s celotnimi tekočimi izdatki za zdravstvo kljub vsemu sorazmerno nizek in med državami EU med najnižjimi; znaša slabih dvanajst odstotkov. Razlog: ker večino storitev in pripomočkov v zdravstvu krijemo iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Toda če k omenjenemu deležu prištejemo še prostovoljna zavarovanja in prispevke podjetij, znaša delež zasebnih izdatkov za zdravstvo nekaj manj kot tretjino. Najvišji je na Cipru – 44-odstoten.

Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza

S sloganom Naš planet, naše zdravje Svetovna zdravstvena organizacija letos opozarja na kar najtesnejšo prepletenost zdravja planeta in njegovih prebivalcev. Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza, pravijo, saj sta obe rezultat »naših političnih, družbenih in komercialnih odločitev«. Zaradi njih več kot 90 odstotkov Zemljanov diha onesnažen zrak. Prek 13 milijonov smrti vsako leto je posledica okolja.

Sistemi, ki proizvajajo visoko predelano, nezdravo hrano in pijačo, svari SZO, poganjajo val debelosti, povečujejo raka in srčne bolezni ter ustvarjajo tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pozivom k preventivnemu ravnanju in ukrepanju v dobro »planeta« in ljudi se pridružuje tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. »Medicinske sestre smo na preventivni ravni promocije zdravja prvi in glavni vir informacij za paciente in lokalne skupnosti,« pravi predsednica Zbornice-Zveze Monika Ažman: »Vključiti nas je treba v politiko načrtovanja in odločanja o ekološki preobrazbi delovnih mest in procesov v zdravstvu ter v digitalizacijo zdravstvenega sistema, katere cilj je tudi brezpapirnata zdravstvena nega.« Medicinske sestre so po njenem steber prilagajanja zdravstvene infrastrukture, da »bo bolj odporna na morebitne prihodnje zdravstvene krize«.