Za omejitve nujna zakonska podlaga

Pred poslanci bo jutri spet potrjevanje sprememb zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), za katerega je ustavno sodišče v delu ocenilo, da ni skladen z ustavo. Vladi namreč daje preširoka in premalo določena pooblastila pri sprejemanju ukrepov za omejitev epidemije, na kar so ustavni sodniki včeraj spet spomnili. Presodili so, da so bili tudi vladni odloki v delih, ki se nanašajo na uporabo zaščitnih mask in razkuževanje rok v zaprtih javnih prostorih, neustavni.

»Vlada v ZNB ni imela podlage za uvedbo ukrepa obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela ter za razkuževanje rok v zaprtih javnih prostorih,« so zapisali ustavni sodniki, ki se torej niso spraševali o sorazmernosti vladnih ukrepov, pač pa o tem, ali je imela vlada za te odloke dovolj natančno podlago v zakonu.

Pred jutrišnjim spreminjanjem ZNB je v koaliciji slišati, da te pripombe ustavnih sodnikov niso vsebinsko nove in so že vključene v predlog sprememb ZNB, ki so ga pripravili predstavniki civilne družbe, zbrani v Pravni mreži za varstvo demokracije. Sogovorniki so možnost za dodatne amandmaje vendarle še dopustili, če bi ob dodatni proučitvi včerajšnje odločbe ustavnega sodišča ugotovili nujnost tega. Nadaljnje spreminjanje tega zakona je sicer predvideno za jesen, ko bo svoje predloge na mizo prinesel tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Pričakujejo, da se bodo do takrat nasprotovanje spreminjanju tega zakona že umirilo, saj da bo javnosti jasno – kot zatrjujejo –, da bo ta vlada epidemijo upravljala drugače kot prejšnja. Kaj to pomeni, še ni jasno, a predsednik vlade Robert Golob je že večkrat zatrdil, da se bomo z epidemijo morali naučiti živeti in da bodo predvsem sledili priporočilom strokovne skupine s predstavniki različnih znanosti in ved, ki jo predvidevajo spremembe zakona.

Predlog sprememb, ki so zdaj v obravnavi, v 39. členu tudi – tako kot to zahteva ustavno sodišče – jasneje določa, katere vse ukrepe lahko odredi vlada za omejitev določene nalezljive bolezni, tudi upoštevanje higienskih in drugih ukrepov, a hkrati predvideva tudi stopnjevanje ukrepov in parlamentarni nadzor nad ukrepi. Ta zaradi načela delitve oblasti vzbuja pomisleke, a se predlagateljem in pripravljavcem zdi nujen.

Ker potrjevanje omenjenih sprememb spremljajo strah in neresnice, da bodo s spremembami ZNB uvedene obvezno cepljenje in globe, v koaliciji dopuščajo možnost, da se bo kdo obrnil na ustavno sodišče, sploh glede na to, da o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ni mogoče zahtevati naknadnega zakonodajnega referenduma.