Neomejen dostop | že od 9,99€
Že nekaj tednov po tem, ko so lanskega marca razglašeni epidemiji sledili omejitveni ukrepi, ki so pričarali podobe, katere smo prej opazovali le v kakšnem znanstveno-fantastičnem filmu, so iz ust pravnih strokovnjakov začela prihajati opozorila, da določeni vladni ukrepi trčijo ob ustavno zagotovljene pravice. Napovedi so se izkazale za upravičene.
Najodmevnejša hladna prha vladnim ukrepom z ustavnega sodišča je prišla, ko so konec maja odločili, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki vladi daje pooblastila, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo.
Sledilo je še več odločitev o neustavnosti ukrepov, glavno sporočilo pa je bilo, da odlok ni prava pravna pot za poseg v temeljne človekove pravice in svoboščino. Tja se lahko posega samo z zakonom, ukrepi pa morajo imeti določene varovalke, ki jih zdaj vlada nima.
Ustavno sodišče je državnemu zboru naročilo, da mora v dveh mesecih ustrezno popraviti ZNB, vendar, vse kaže, politične volje za ustavno vodoodporna pravila ni ne v koaliciji ne v opoziciji. Edinega resnejšega poskusa spremembe zakona pred meseci na koncu niso podprli niti koalicijski poslanci.
Kot opozarjajo mnogi, se je država znašla v nezavidljivem položaju, saj je zdaj že jasno, kateri ukrepi lahko trčijo ob ustavni zid, izvršilna veja oblasti pa zaradi ohlapne zakonodaje nima primernega orodja, da bi ob morebitni še slabši epidemiološki situaciji ravnala zakonito preprečevanju širjenja okužbe.
Ker se politika v vseh tem času ni zganila, je pred dnevi predlog podala kar civilna iniciativa pravnih strokovnjakov z ljubljanske in mariborske fakultete ter Pravne mreže za varstvo demokracije. Natančno bi določili kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko vlada uvede policijsko uro, omeji gibanje in zbiranje ali zapre trgovine. Večjo vlogo pri odločanju bi imel državni zbor.
O tem so pri predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču razpravljali tudi poslanske skupine. A so za zdaj vsi še precej zadržani, saj se morajo, kot poudarjajo, najprej s predlogom podrobno seznaniti.
Zorčič je povedal, da med ljudmi prevladuje nezadovoljstvo zaradi ukrepov, ki so v določeni meri sprejeti s pomanjkljivo pravno podlago. »Odgovorno bi bilo, da državni zbor zakon spremeni v smislu, da vloži spremembo zakona o nalezljivih boleznih in da se to ne ureja v drugih zakonih ter da se v vsebino vnese tisto, kar je opozorilo ustavno sodišče.«
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pravi, da so bile odločitve ustavnega sodišča glede neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih pričakovane in da je razveljavitev dela zakona dokaz, na kar je sam tudi že večkrat opozarjal, da je bil ZNB napisan v drugačnih, mirnih časih, in vse kaže, da takrat niso predvideli epidemije takšnih razsežnosti, kakršna nas je doletela.
»Podeliti zgolj vladi odločanje o tako temeljnih človekovih pravicah, kot sta omejitvi gibanja in zbiranja, brez vsakršnih varovalk, je nevarno in, kar se je izkazalo, tudi neustavno. Prav zato je pomembno, da se po skoraj dveh letih, odkar je bila prvič razglašena epidemija, zakon ustrezno novelira,« še dodaja Kovačič Mlinar.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji