Minister Felda o le enem roku NPZ: Nikoli ni popolnoma pravično

Več kot 600 ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol na današnji tradicionalni konferenci ravnateljev o novostih v prihodnjem šolskem letu ni izvedelo tako rekoč nič novega. Velik izziv bo razširjeni program, tudi ravnatelji pa niso enotni, ali bi bilo smiselno imeti na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) en rok ali več, da bi lahko izpit pisali tudi tisti, ki bi bili na dan NPZ, denimo, bolni. To zdaj ni nepomembno, saj bodo ob omejitvi vpisa v srednjo šolo dosežki NPZ odslej eno od meril za vpis.

Kot smo v Delu že pisali, bodo otrokom, ki bodo 1. septembra postali devetošolci, ob morebitni omejitvi vpisa v srednjo šolo poleg ocen v zadnjem triletju upoštevali tudi dosežke na NPZ iz učnega jezika in matematike. Ob omejitvi vpisa bodo ocene štele največ 60 odstotkov, NPZ iz posameznega predmeta pa po največ 20 odstotkov. Kljub temu da bo to eno od meril za vpis, bo samo en izpitni rok. Če otrok NPZ, ki bo po novem marca in aprila, iz opravičljivih razlogov, dokazila bodo morala biti pisna in od pristojnih institucij, ne bo pisal, mu bodo dosežek na NPZ preprosto določili. To bo mediana dosežkov otrok, ki so imeli pri tem predmetu enako število točk iz zaključnih ocen v 7., 8. in 9. razredu. O vpisu otroka na srednjo šolo z omejitvijo vpisa bosta torej odločala statistika in znanje vrstnikov.

Pri omejitvi vpisa bodo ocene štele največ 60 odstotkov

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je po konferenci ravnateljev na novinarski konferenci dejal, da bi se tudi, če bi imeli dva ali celo več rokov, lahko zgodilo, da bi kdo manjkal. Dodal je, da je nemogoče, da bi bila dva roka enako zahtevna, tudi povprečni dosežki med roki bi bili lahko zelo različni. Tako so se odločili, da ostane en sam rok, je dejal minister: »Nikoli ni popolnoma pravično. Če pa gledamo otroka, ki ima v treh letih popolnoma enako število točk iz ocen, in upoštevamo vse take v vsej Sloveniji, potem je najbrž velika verjetnost, da bi sam nekako tako pisal NPZ. Ne bomo upoštevali povprečja, ampak mediano, kar je še najbolj pravično. Ne moremo reči, da bi bil s tem ogoljufan ali da bi ga preveč nagradili.«

Različna mnenja

Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je priznala, da jih je ministrstvo vprašalo za mnenje: »Bila sem presenečena, da so bila naša mnenja zelo različna. Približno polovica ravnateljev se je zavzemala za več rokov na NPZ, približno polovica pa je menila, da je dovolj eden, saj so generacije vedno manjše in bo čedalje manj navala na srednje šole, NPZ s tem izgublja pomen in je dovolj en rok. Noben sistem pa ni pravičen. Osebno menim, da bi bilo najbolje imeti dva roka in bi se upošteval boljši rezultat.«

NPZ bo pridobil večjo veljavo, a ohranil en izpitni rok

Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek pa je pričakoval precej več od novosti pri NPZ: »Pričakovali smo, da bo NPZ sestavni del vpisa v srednje šole za vse devetošolce, ne le za tiste z omejitvijo vpisa. Potem bi bilo pošteno, da imajo vsi učenci dva roka. Na drugi rok bi jih verjetno prišlo veliko manj, zato smo se pogovarjali, da bi to lahko izpeljali v določenih središčih, ali na Državnem izpitnem centru, ali po enotah zavoda za šolstvo. Kajti kakršnokoli preračunavanje ni realno glede na znanje otroka, ki bo dobil te točke pripisane. Mislim, da bodo tu nastajala odstopanja, ki ne bodo zagotovila pravičnosti.«

Razširjeni program

Največja novost po uvedbi devetletke pa je novi razširjeni program (RAP). RAP bo nadomestil podaljšano bivanje, jutranje varstvo, interesne dejavnosti, neobvezne izbirne predmete … Prvega septembra ga bodo uvedli na 144 šolah, ki so bile že do zdaj večinoma delno, nekaj pa jih je bilo tudi v celoti vključenih v poskusni RAP. Nekateri ravnatelji so komaj čakali, da ga tudi sistemsko vpeljejo, zdaj pa je precej zadržkov. Na več šolah zaposleni opozarjajo, da bodo delali več. »Delo v RAP bo slabše vrednoteno kot v rednem programu. Seveda so nekateri ravnatelji RAP komaj čakali, ker jim je bilo obljubljeno drugače, predvsem glede samih normativov, obveznosti, finančne, materialne pomoči. Ministrstvo je nekaj prilagoditev upoštevalo, vendar je to veliko slabše kot tisto, kar je bilo v poskusu,« je razložila Miheličeva.

Za zdaj kaže, da bodo vsaj nekateri učitelji delali več

Za starše se ne bo skoraj nič spremenilo, le to, da bodo lahko prišli po otroka samo ob določeni uri, ko se bo končala ura. Tudi popoldne bodo zdaj namreč 45-minutne ure. Otroci si bodo za vsako uro, ko bodo v šoli, izbrali dejavnosti, in to med tistimi, ki jih bo posamezna šola ponudila. Ponudba bo odvisna od šole do šole. Starše najbolj skrbi, da bo vse strukturirano in zlasti, da bo premalo proste igre otrok. Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je na vprašanje, ali šola ponudi samo eno uro proste igre na teden, odgovoril: »Potem je verjetno treba opraviti inšpekcijski pregled, ali je organizacija postavljena skladno s kurikularnim dokumentom, kjer piše, da mora biti čas za igro, usmerjen prosti čas, vsak dan. Vprašanje pa je, ali se pogovarjamo o prvi triadi, kjer je to res eksplicitno poudarjeno, v drugi triadi so pa stvari nekoliko drugače postavljene.«

V šolskem letu 2025/2026 se bo v RAP priključilo še naslednjih 80 šol, šole naj bi se prijavile že septembra. Brunšek, ki vodi največjo šolo v državi, je dejal, da bodo o prijavi razmislili, in priznal: »Verjetno kot ravnatelj k temu ne bom spodbujal, ker bo treba zagotoviti kader in pripraviti zelo veliko organizacijskih stvari.« Ministra Felde pa ne skrbi, da se šole ne bi prijavile: »Dobili smo že prošnje šol, ki so želele v RAP. Zdaj kaže, da se jih bo prijavilo celo preveč.«