V nadaljevanju preberite:

Med 550 najbolje plačanimi v javnem sektorju so bili lani skoraj vsi zdravniki. Ti so bili tudi med desetimi največjimi prejemniki sredstev iz dodatkov, dežurstev in nadur. Prvi med njimi je na račun slednjih lani (vključno z novembrom) prejel več kot 147.000 evrov bruto, zadnji, deseti, pa 92.000.

Če k zneskom dodatkov, dežurstev in nadur dodamo še plače, so bili omenjeni zdravniki, ki večinoma spadajo v 57. plačni razred in so višji zdravniki specialisti PPD1, po naših izračunih mesečno v povprečju bogatejši za 12.196 evrov do 17.377 evrov bruto oziroma od 12 do 17 minimalnih plač.

Ni presenetljivo, da so se dohodki zdravnikom med epidemijo povečali, se pa marsikomu tudi v njihovih stanovskih vrstah zdi sporno, da se njihove nizke osnovne plače zvišujejo z dežurstvi in nadurami. To, da z dežurstvom, nadurami v enem letu lahko zaslužiš dodatnih 31 plač (2,8 na mesec), z upoštevanimi dodatki pa 37 (3,3 na mesec) se jim ne zdi normalno in si tudi sami želijo sprememb. Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin se zavzema, da bi bila plača zdravnikov vezana na produktivnost. Naj se plače zvišajo tistim, ki več delajo, ne pa kar vsem po vrsti, pravi.

Sicer so mesečna izplačila deseterice najbolje plačanih zdravnikov lani znašala od 15.000 evrov bruto do 46.000.

Med največjimi prejemniki mesečnih izplačil so se poleg zdravnikov v javnem sektorju znašli tudi nekateri drugi poklicni profili, celo gledališki rekviziter, policist in carinik, a se je izkazalo, da je šlo v njihovih primerih bodisi za računovodsko napako bodisi izplačila na podlagi sodnih odločb po končanih delovnih sporih.