Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Odprt lov na višanje plač

Sindikati zaradi višanja plač zdravnikom na nogah. Razlike med plačami v javnem sektorju tako dramatične, kot da ne živimo v isti državi.
Če jim vlada ne bo nemudoma prisluhnila, bodo sindikati zaostrili aktivnosti. Stavke niso izključene. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Če jim vlada ne bo nemudoma prisluhnila, bodo sindikati zaostrili aktivnosti. Stavke niso izključene. FOTO: Voranc Vogel/Delo
1. 2. 2022 | 14:45
1. 2. 2022 | 18:21
7:49

Aktualni dogodki, povezani z radikalnimi posegi v sistem plač, so dvignili stopnjo razburjenosti med zaposlenimi v javnem sektorju, je povedal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) na današnji skupni novinarski konferenci pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja.

»Po moji presoji ni mogoče, da se vlada ne zaveda, da je z enostransko potezo, ki jo je injicirala v interventnem zakonu PKP10 in zapečatila v dogovorih z zdravniki, v temeljih stresla plačni sistem. S to enostransko potezo je zrušila razmerja v obstoječih plačnih skupinah in pod vprašaj postavila celoten plačni sistem,« je bil jasen Štrukelj. »To so morali vedeti, pa so vendar to storili.«

Njegov sklep je, da jim je očitno povsem vseeno za posledice. »Povsem enoznačno je mogoče ugotoviti, da je vlada z enostransko potezo o preboju plačnega stropa za zdravnike v plačnem sistemu legitimirala vse sindikate v javnem sektorju, da za svoje člane zahtevamo enako. Poziv vsem je torej jasen in gre v smeri, da naredimo enako, sicer nismo enaki, kar se tiče plačnega sistema v javnem sektorju.«

Pri tem je Štruklju jasno, da bodo v času pred volitvami obtoženi politizacije in vmešavanj v predvolilni čas. »A ne pozabiti, da je to vlada sama sprožila s svojimi enostranskimi potezami in da je sama odprla sezono lova na izboljšanje plač, v celotnem javnem sektorju.«

Štrukelj je poudaril, da ne nasprotujejo zvišanju plač zdravnicam in zdravnikom, ampak temu, da nekaj velja samo zanje, čeprav so tudi drugi upravičeni do tega. »Zdravnike vsi spoštujemo in cenimo, ni pa mogoče, da postanejo izjema in vse ostale potisnejo v podrejeni položaj, kar je naredila vlada.«

Sočasno, ko je na piedestal postavila zdravnike, je pozabila na zahtevo sindikatov, da se začne plačni sistem sistematično urejati. To je ta dvojnost, ki izrazito frustrira, pravi Štrukelj. Zahteve 41 sindikatov niso prišle niti do seje vlade, medtem pa je bil za višanje plač zdravnikov s PKP10 narejen po mnenju sindikatov neustaven obvod. S tem je bilo po Štrukljevih besedah vsem drugim poklicnim skupinam na neki način sporočeno, da so neka nižja oblika življenja, ki si ne zasluži enake obravnave in niso vredni počenega groša. »Posebej prezirljiv način je vlada pokazala do skupine J, ki so na minimalni plači, pa delajo odgovorna dela, imajo srednjo ali višjo izobrazbo. Lani spomladi je vlada podpisala dogovor, da bomo to rešili, pa še nismo,« je bil kritičen prvi mož Sviza, ki meni, da vlada izrazito patološko ravna v situaciji, ko bi morala ravnati enako do vseh.

Poudaril je, kako se je pri PKP10 sklicala, da je treba prebiti plačni strop, ker je to v stavkovni zahtevi zdravnikov, zaposlene na RTV, ki imajo iste zahteve, pa je ignorirala.

Sklic pogajanj

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Pergam je dejal, da vlada krši vsaj dve zavezi, ki jih ima do javnih uslužbencev in sindikatov javnega sektorja iz že sklenjenih sporazumov. »Prva je zaveza, da bo glede temeljnih vprašanj plačnega sistema doseženo soglasje s sindikati javnega sektorja, kar je bilo kršeno s PKP10 in bo kršeno, če bo realiziran dogovor z zdravniki, ki ga bo morala potrditi še vlada. Vlada poleg tega krši še zavezo, da se bo pogajanje o usklajevanju vrednosti plačnih razredov začelo mesec dni po dogovoru. Dogovor je bil sklenjen konec maja, pa pogajanj še ni bilo, čeprav smo vlado k temu večkrat pozivali.«

Ker vlada pogajanj ni sklicala, sta jih zdaj za sredo ob 10. uri sklicali sindikalni pogajalski skupini. Na njih bosta predstavili svoja pričakovanja in zahteve.

Zahtevajo, da se dvigne uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, kolikor je najnižji dvig delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov. Prav tako bo njihova zahteva, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.

Zahtevajo tudi, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in sicer najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov na način, da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, da se torej, kot je pojasnil Počivavšek, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.

»Pričakujemo, da se bo vlada na pogajanja odzvala vsaj tako ažurno in konstruktivno, kot je to počela v pogajanjih z zdravniki, in da bo sprejela tudi ustrezna izhodišča za ta pogajanja, ki bodo na eni strani zagotavljala enakopravno obravnavo javnih uslužbencev in na drugi strani omogočala pogajanje o vseh omenjenih zahtevah,« je dejal Počivavšek.

Če pogajanj ne bo, bodo sindikati zaostrili svoje aktivnosti, o čemer se nekateri že aktivno dogovarjajo. Stavke niso izključene. V četrtek se sestane glavni odbor Sviza, kjer bo tudi izpostavljeno vprašanje stavke, stavko so za 16. februar že napovedali v sindikatu zdravstva in socialnega varstva, visokošolski sindikat pa je vladi danes prav tako sporočil, da bodo organizirali stavko zaposlenih na univerzah, če se pogajanja o dopolnitvah kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje ne bodo začela v 30 dneh, kot je to določeno v kolektivni pogodbi, ali če se ne bodo v razumnem roku končala zadovoljivo.

»Če v doglednem času ne bo nekih resnih pogajanj, bomo prisiljeni sprožiti predstavkovne aktivnosti, saj ne moremo več gledati, kako nam inšpektorje pljuvajo in kako omalovažujejo državno uradništvo. Dejansko nespoštovanje oblasti je premo sorazmerno z nespoštovanjem državnega uradništva. To je treba prekiniti,« je dejal Frančišek Verk, sekretar Sindikata državnih organov Slovenije.

Verk je izpostavil enormne obremenitve državnega uradništva in uprav lokalnih skupnosti: »Država deluje kot kmet, ki mu je ostala ena krava in jo tepe, da bi od nje dobil čim več mleka.«

Odziv ministra za javno upravo

Boštjan Koritnik, minister za javno upravo je kolege v vladi že na seji vlade pri obravnavi izhodišč za pogajanja, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, opozoril na posledično nezadovoljstvo preostalih sindikatov in demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah. 

»Zahtevo sindikatov javnega sektorja glede začetka pogajanj o usklajevanju vrednosti plač poznamo in prav na podlagi zahteve sindikatov javnega sektorja smo na ministrstvu za javno upravo (MJU) že pripravili Izhodišča za pogajanja, ki jih bo vlada predvidoma obravnavala na seji ta četrtek. Strinjamo se, da se je treba pogajati o usklajevanju plač tudi v javnem sektorju, vendar se plače v javnem sektorju ne usklajujejo že od leta 2011, kar pa seveda ne more biti samo odgovornost aktualnega ministra za javno upravo,« so sporočili z MJU.

Grožnje s stavko so po njihovem mnenju v tem trenutku preuranjene, saj so prepričani, da izzive lahko rešijo za pogajalsko mizo.

Ministrstvo in minister Koritnik sta poudarila, da se morebitni izstop posamezne poklicne skupine iz enotnega plačnega sistema lahko zagotovi samo z spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine