Vse možne točke je doseglo 18 maturantov

Z velikim pričakovanjem so številni mladi včeraj čakali na rezultate splošne mature, do katerih so s svojimi gesli lahko dostopali na spletni strani Državnega izpitnega centra od 7. ure zjutraj, pogledali pa so si jih lahko tudi na šolah.

Med 5444 gimnazijci, ki so na 82 šolah končali četrti letnik in maturo opravljali prvič, je bilo 95,4 odstotka uspešnih, kar je približno dve odstotni točki manj kot lani. Za približno enak delež je manj tudi tistih, ki so prejšnji teden dočakali pozitiven rezultat poklicne mature.

Kandidati, vseh skupaj – s tistimi, ki so starejši od 21 let in niso končali gimnazijskega izobraževanja, temveč so delali maturitetni tečaj, ter tistimi, ki so popravljali – je bilo 5865, so znanje dokazovali v kar 33 maturitetnih predmetih.

Kandidati, ki so predmete opravljali samo na osnovni ravni, so lahko zbrali največ 28 točk, če so pri vseh dobili najvišjo oceno. Državna komisija za splošno maturo je letos določila, da prejmejo maturitetno spričevalo s pohvalo tisti, ki so imeli od 30 do 34 točk, kar pomeni, da so morali vsaj en izpit opravljati na višji ravni zahtevnosti – vseh skupaj sta to letos dosegla 302 maturanta, kar je enako kot lani, med njimi je 172 deklet in 130 fantov. Z vsemi možnimi točkami se lahko pohvali 18 mladih.

Rezultati splošne in poklicne mature

Splošni uspeh rednih dijakov po končanem četrtem letniku gimnazije je bil v povprečju 20,79 točke, povprečne ocene pa: pri slovenščini 3,67, pri matematiki 3,44, pri angleščini 3,85 in pri nemščini 3,91.

Še do 13. julija bodo imeli maturanti možnost do e-vpogleda v svoje rezultate in izpitno dokumentacijo, do 14. julija pa lahko vložijo obrazložen ugovor. Za jesenski izpitni rok se morajo prijaviti na šoli, in to najpozneje danes. Pisni izpiti bodo od 24. do 31. avgusta, do 3. septembra pa bodo šole opravljale ustne izpite. Kako so se odrezali, bodo kandidati izvedeli 16. septembra.

Podelitev maturitetnih spričeval na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. FOTO: Blaž Samec/Delo

Še vedno s prilagoditvami

Enaki bodo datumi opravljanja jesenskega roka poklicne mature, za katero so rezultate objavili prejšnjo sredo, 6. julija. Od 7795 mladih, ki so jo prvič pisali, se jih je pozitivnih izidov razveselilo 7116 oziroma 91,3 odstotka. Lani jih je bilo 93,6 odstotka. Maturitetno spričevalo s pohvalo jih je dobilo 296 (lani 552), najvišji možni splošni uspeh pa je doseglo 93 dijakov (lani 179).

»Generacija, ki je končala maturo, je bila v zadnjih letih izpostavljena številnim omejitvam. Uvedli smo nekatere ukrepe in prilagoditve ter upoštevali spremenjene razmere. Državna komisija za poklicno maturo je ocenila, da je dejansko pridobljen obseg znanja vendarle manjši, kot bi bil v normalnih pogojih, so pa bili doseženi temeljni cilji,« je ocenil dr. Boris Dular, predsednik komisije za poklicno maturo, ki meni, da so letošnji rezultati, primerljivi s tistimi v letih pred epidemijo covida-19, nekako realnejši od lanskih, ki so precej odstopali navzgor.

Zaradi vplivov epidemije je Državni izpitni center (DIC) določene izvedbene prilagoditve sporočil že novembra. »Enopomenskega odgovora na vprašanje o vplivu covida-19 ni, nesporno pa je vtis, da je bil vsaj v gimnazijah že zelo zmanjšan, bolj se je poznal pri poklicni maturi kot pri splošni,« je dejal dr. Darko Zupanc, direktor DIC, kjer si že več let prizadevajo za spremembe v maturitetnem sistemu, kot so, denimo, uvedba nivojskosti pri vseh predmetih.

»Že leta 2012 smo dajali prve pobude, a čeprav so strokovno zelo utemeljene, se do zdaj ni nič spremenilo. Po dveh letih covida-19 smo konec lanskega leta začeli ta vprašanja intenzivno obnavljati, a dogovor z ministrstvom v prejšnji vladi ni bil uspešen,« je navedel dr. Darko Friš, predsednik Državne komisije za splošno maturo, ki je zelo optimističen, saj je bil dr. Darjo Felda, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, član komisije in problematiko dobro pozna. Prvi sestanek na to temo je napovedan že za sredo.