Voščilo

Kot se lahko poučimo v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, je izvor besede voščilo isti kot pri naših bližnjih severnih sosedih, čeprav se danes morda tega ne zaveda vsakdo. Nekatere besede (podobno kot voščilo še npr. hiša < *hūs-̕a) so bile namreč prevzete že tako dolgo nazaj, da se zdijo »povsem naše«. Kljub temu v etimoloških slovarjih lahko izvemo, da si – vsaj pri izvoru – s sosedi delimo tako vsakdanje besede, kot sta hiša in miza.



Voščilo sicer ni ravno beseda za vsak dan; bolj za posebne, slovesne priložnosti, ko »izrazimo komu dobre želje ob prazniku«, navadno skupaj z željo, »da bi bil deležen česa dobrega«. Odhajajoče leto nam je res prineslo marsikatero novo izkušnjo, bili smo deležni marsičesa posebnega, do zdaj neznanega – pa vendar kljub bogastvu izkušnje za veliko večino ne ravno dobrega ali zaželenega.

Tik pred iztekom leta, ki ne bo tako kmalu pozabljeno, je zato čas, da vsem najbližjim in malo bolj daljnim sosedom pa tudi sebi voščimo in zaželimo kar največ kar najboljšega in s celostnim zdravjem povezanega – v letu 2021 in vseh naslednjih.
Da bi nas tako kot bližnje besede združevalo čim več stvari, za katere morda niti ne vemo.

—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Domen Krvina.