Neomejen dostop | že od 9,99€
»Prestop poslancev v druge poslanske skupine bi po mojem mnenju morali zakonsko urediti,« med drugim v intervjuju za Delo razmišlja Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije (DVK).
Na vprašanje, ali s tem misli prepovedati, pa odgovarja, da absolutno. »V nekem smislu gre za izničenje volilnega izida, za prevaro volivcev. Če vzamemo hipotetični primer, da politična stranka A dobi na volitvah 15 mandatov in nato zaradi različnih razlogov razpade. Njenih osem poslancev prestopi v poslansko skupino politične stranke B in ima nato ta namesto 12 poslancev kar 20 poslancev. Je potem razporeditev mandatov v državnem zboru skladna z izidom volitev? Je to izraz volilnega izida, volje volivcev? Po mojem globokem prepričanju, ne. Stranka B bi imela v tem primeru bistveno več mandatov, kot so jim jih podelili volivci. V takih in podobnih primerih bi seveda morali določiti, da lahko postanejo tako imenovani nepovezani poslanci. Kako potem opravljajo funkcijo poslanca oziroma ali sodelujejo s koalicijo ali opozicijo, je njihova osebna odločitev. S svojimi temeljnimi pravili pa bi jim tudi državni zbor moral omogočiti, da do konca mandata normalno opravljajo funkcijo poslanca,« še odgovarja Dušan Vučko.
Preberite tudi njegova razmišljanja o tem, da bi standardi v politiki morali biti strožji, kot to velja za državljane, in zelo jasno določeni ali vsaj uveljavljeni v praksi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji