V prispevku preberite:

V slovenski parlamentarni preteklosti je najbolj znan poslanec, ki se je odločil drugače, kot je velevala njegova poslanska skupina, gotovo Ciril Pucko. Nekdanji poslanec SKD je leta 1996 s svojim glasom omogočil potrditev Janeza Drnovška za mandatarja. Pucko je postal metafora za politično izdajo, s katero je omogočil oblikovanje tretje Drnovškove vlade, njegova poteza je seveda tedaj vzbudila izjemno ogorčenje v pomladnem taboru. Prah pozabe pa je že skoraj povsem pokril nekdanji poslanki SNS Polonco Dobrajc in Desusa Edo Okretič Salmič, ki sta spomladi leta 2000 v istem sklicu državnega zbora s svojima prebeglima glasovoma nato zrušili vlado Janeza Drnovška in omogočili polletno vlado Andreja Bajuka.