Kakšnega predsednika potrebuje Slovenija

V Sloveniji je danes potekal drugi krog predsedniških volitev. Boruta Pahorja je nasledila Nataša Pirc Musar. A kaj od predsednika republike pričakujejo ljudje? Nekaj znanih in vplivnih Slovenk in Slovencev smo vprašali, kakšna so njihova pričakovanja. 

Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze

Od novega predsednika oziroma predsednice Republike Slovenije ne pričakujem le, da bo spoštoval ustavo in zakone, pač pa da bo imel rad ljudi, ne glede na njihovo versko, nacionalno, rasno ali spolno opredeljenost. Od predsednika oziroma predsednice pričakujem, da ne bo samo politik, ki se bo dobrikal vsakomur, da bi le bil ponovno izvoljen, pač pa da bo ostro in odločno stopil v bran človekovim pravicam ter da bo ponosno predstavljal Slovenijo v tujini. Formalne pristojnosti predsednika republike so na videz majhne, toda vseeno so pomembne. Za predsednika ali predsednico si želim državnika, na katerega bomo lahko ponosni, ne pa prestrašenega populističnega politika.

Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za komuniciranje in protokol. FOTO: Roman Šipić/Delo

Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za komuniciranje in protokol

Umetnost vodenja se ne zgodi sama od sebe in tudi ne zaradi spola, dober vodja postaneš s trudom, nadgrajevanjem in nenehno osebnostno rastjo. Uspešen predsednik oziroma predsednica bi moral biti brezkompromisno etičen in moralen, empatičen, inteligenten in čustveno inteligenten, obenem pa odločen, karizmatičen, srčen, odgovoren, imeti bi moral izjemne komunikacijske sposobnosti, videti bi moral tako gozd kot posamezna drevesa, vlivati zaupanje, spoštovati različna mnenja, znati bi moral slišati, razumeti in sprejeti konstruktivne kritike in se ne obdati le s ploskači.

Dobro bi bilo, da bi bil opremljen s smislom za humor (tudi ali predvsem na svoj račun), brez afnanja, a sproščen priložnostim primerno. Razumeti bi moral ta narobe svet, poznati globalne izzive, predvsem tiste glede neenakosti, podnebnih sprememb in pohlepnega neoliberalizma. Razlika med argumentom moči in močjo argumentov bi mu morala biti jasna. Spoštljivo bi se moral obnašati do vseh ljudi, tudi do svojih sodelavcev, opaziti, upoštevati in spoštovati delo vsakega, od čistilke do varnostnika, natakarja, šoferja, protokolarnega sodelavca.

Mnogi nanje kar pozabijo in se jim zdijo samoumevni, do njih so zadirčni in se obnašajo oholo. Nujno bi moral biti imun na višinsko bolezen, ki jo stakne najmanj devet od desetih funkcionarjev. Avtokratsko in naduto vodenje je dokazano dolgoročno neuspešno, predvsem pa pogubno za zdravje demokracije, svobodo ljudi in splošno dobro počutje države in posledično njenih državljanov in državljank.

Ana Roš, chef FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ana Roš, chefinja

V tako turbulentnih časih, ko nam življenje krojijo pandemija, vojne, nesreče, recesija in energetska kriza, je po mojem mnenju ključna vloga predsednika to, da združuje narod. Biti mora ena najvišjih moralnih avtoritet, nekdo, po katerem se lahko zgledujemo. To je človek, ki se oglasi v trenutkih, ko smo v največji stiski, in nas vsaj toliko pomiri, da, vsaj na zunaj, svet deluje boljši in bolj normalen. Osebno mi je popolnoma vseeno, ali je moški ali ženska, pričakujem pa, še enkrat, najvišje moralne vrednote, ker je to pač moj – predsednik.

Tomaž Mrlak, pilot Slovenske vojske. FOTO: Jure Eržen/Delo

Tomaž Mrlak, nekdanji vojaški pilot

Slovenci si zaslužimo predsednico s hrbtenico, z lastnim odločanjem in pametjo, in z željo, da je res neodvisna, da bo delala in predstavljala Slovenijo in Slovence v najboljši možni luči. Da bo stopila na stran pravice in stala za njo, pa če bo to zadnja stvar, ki jo bo naredila kot predsednica. Samo zato, ker je to prav, ne, ker je politično korektno. Ker smo imeli dovolj manekenstva, pozerstva, čivkanja, sprenevedanja, prodajanja megle, neaktivnosti in neodzivnosti ob kršitvah ustave na račun lastnega prebivalstva.

Ne zaslužimo si laganja v oči, da so nestrankarski, da nimajo botrov za seboj, da se ne strinjajo v vsem s stranko, ko jih postavijo pred dejstvo, pa nimajo odgovora. Kot nekdanji vojak, v sebi sem to še vedno, pa upam, da bo predsednica opustila vsakoletno objavljanje stanja in pripravljenosti vojske. Po mojem mnenju hujše izdaje in sramote, ko vsemu svetu vsako leto kot vrhovni poveljnik javno sporočiš, da tvoja vojska ni sposobna ničesar v vojnem stanju, ni!

Drago Mislej - Mef, glasbenik. FOTO: Črt Piksi/Delo

Drago Mislej - Mef, glasbenik

Če bi sledili Štoparskemu vodniku po galaksiji, bi moral biti predsednik tisti, ki sploh noče biti predsednik. V našem primeru bi to pomenilo, da smo imeli dva napačna kandidata, pa tudi v prvem krogu ni bilo nikogar, ki ne bi želel postati predsednik. Morda je bil temu cilju še najbližji Miha Kordiš, ki je z nekaterimi svojimi izjavami dal misliti, da si v resnici ne želi postati predsednik. Ker je bil za to svojo držo nagrajen z vsega nekaj odstotki glasov, je jasno, da večina Slovencev nikoli ni prebrala Štoparskega vodnika, čeprav ga je pred leti odlično prevedel Alojz Kodre, fizik in glavni junak Brecljeve pesmi z enakim naslovom. 

Neka stara modra ženska iz indijanskega ljudstva Cree je v prejšnjem stoletju imela vizijo prihodnosti, ki ni bila prav nič lepa, saj je napovedala, da bo zaradi človeškega pohlepa zemlja opustošena in onesnažena, gozdovi bodo uničeni, ptice bodo popadale z neba, vode bodo potemnele, ribe bodo zastrupljene, dreves ne bo več, človeštvo, kot ga poznamo, pa bo prenehalo obstajati. 

Rešili bi ga mavrični bojevniki, ki bi naše misli, srca, duše in dejanja znova napolnili z najčistejšimi mislimi. Ti bi vodje izbirali na star način – ne glede na njihovo politično prepričanje ali to, kdo je najglasnejši, kdo se najbolj hvali, ampak glede na to, katerih dejanja so najglasnejša. Tisti, ki bi pokazali svojo ljubezen, modrost in pogum, in tisti, ki bi pokazali, da delajo v dobro vseh in to zmorejo, bi bili izbrani za voditelje ali poglavarje. Upam, da imamo predsednika, ki bo lahko postal eden od mavričnih bojevnikov.

Janez Škrabec, direktor podjetja Riko. FOTO: Osebni arhiv

Janez Škrabec, direktor Rika

Vloga predsednika republike je po mojem mnenju kljub omejeni izvršni pristojnosti zelo pomembna. Vsebuje nekaj nadčasti, ki jo zgodovinsko pripisujemo vlogi patra patriae, in z njo presega ozko pojmovane ideološke zamejitve. Ta drža je nujen in trden steber naše nacionalne povezljivosti, saj prek nje utrjujemo vrednote res publice z vsemi demokratičnimi in humanističnimi standardi.

Od predsednika države pričakujem torej predvsem voditeljsko integriteto, ki bo gojila visoko raven spoštovanja, kulturo dialoga in odlike povezovanja. Kot prvi predstavnik naše države nas mora povezovati navznoter in krepiti naš ugled v mednarodni skupnosti. Predsedniški funkciji pripisujem tudi dovolj državniške karizme, da uveljavi izbire, ki trenutno niso ne privlačne ne udobne, omogočajo pa pravo perspektivo za trajnostno naravnano prihodnost.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec

Slovenija po mojem prepričanju potrebuje predsednika oziroma predsednico, ki bo deloval proti poglabljanju družbenih neenakosti, ki bo glasen glasnik javnega zdravstva, ki bo nenehno opozarjal na pomen solidarnosti in ki se bo boril proti kršenju človekovih pravic. Žal zame v drugem krogu predsedniških volitev izbira ni bila optimalna, zato sem morala precej zmanjšati svoja pričakovanja.

Na čelu države si želim nekoga, ki bo spoštoval ustavo, pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in ki bo deloval v skladu z vladavino prava. V zadnjem krogu nismo imeli predsedniškega kandidata, ki bi presegel neoliberalno družbeno ureditev, ki bi bil sposoben gledati širše in govoriti v imenu tistih, ki imajo najmanj. Zavedati pa se je treba, da nas je tja pripeljal prvi krog volitev ter mehkoba in popolna odpoved delovanja leve sredine. Te volitve pričajo o odpovedi leve sredine in da izvrstnega kandidata v resnici ni bilo.

Aleša Mižigoj, direktorica podja Medex. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Aleša Mižigoj, direktorica Medexa

Živimo v turbulentnih časih, ko so na preizkušnji nekoč samoumevne dobrine, kot so zdravje, mir, osebna svoboda. V časih, ko se razmerja moči v svetu oblikujejo na novo. Ko se mnogo ljudi počuti neslišane, prezrte, izključene. Zato potrebujemo sodelovanje, dobronamernost, iskrenost, pozitivno naravnanost in mirnost. Slovenija potrebuje predsednika oziroma predsednico, ki bo predvsem moralna avtoriteta, z visoko osebno integriteto. Človeka, ki bo sprejemal odločitve glede na to, kaj je prav. Ne pa, kaj je bolj všečno in lažje.

Človeka, ki mu trajnost v vseh vidikih, okoljskem, družbenem in ekonomskem, ne bo tuja in ki bo povezoval, in ne izključeval. Človeka, ki se bo znal gibati na mednarodnem parketu in na katerega bomo lahko ponosni. Kljub temu da živimo v majhni državi, lahko navdihujemo druge in prispevamo svoj pogled, da bo jutrišnji svet boljši.