Voda, voda in še enkrat voda

Ob današnjem svetovnem dnevu voda se ob opozorilih, kaj utegne slovenskim vodnim virom prinesti »razvpita« novela zakona o vodah, o kateri bo državni zbor po skrajšanem postopku glasoval predvidoma 30. marca, vrstijo pozivi k ohranjanju čiste in neoporečne pitne vode.
 
Pri predsedniku države Borutu Pahorju se je že 12. marca sestal stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko in se odzval tudi na sprejemanje novele zakona o vodah. Pahor je vlado in državni zbor pozval, »da pri sprejemanju novele zakona o vodah na prvo mesto postavita pravico do pitne vode, kot jo opredeljuje 70.a člen ustave ter v največji možni meri zaščitita vodovarstvena območja in s tem vire pitne vode pred onesnaženjem z nevarnimi snovmi oziroma s spremembo zakona ne povečujeta tveganja za takšno onesnaženje«. Pahor se tudi ne strinja, da bi tako pomembno vprašanje, ki zadeva ustavno kategorijo, urejali po hitrem postopku.
 
Glasovanje o noveli zakona o vodah je za »pomembno odločitev«, ki čaka politiko, označil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ko je obiskal novomeško enoto Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Kot je dejal za STA, upa, da bo »sprejeta v duhu, ki ga naslavlja svetovni dan voda«. Prepričan je, da so nekatere rešitve dobre, a dejstvo je, da »mora politika vedno tehtati med gospodarskim in družbenim razvojem ter med ohranjanjem narave na drugi strani«. Zorčič verjame, da bo »na koncu odločitev prava«.
 
S sloganom Kako cenimo vodo so svetovni dan vode zaznamovali na zunanjem ministrstvu. Voda ni le človekova pravica, sporočajo, temveč je nepogrešljiva za javno zdravje, za trajnostni razvoj in naslavljanje podnebnih sprememb, za mir in varnost. V skupni izjavi članic Zelene skupine, v kateri so poleg Slovenije še Islandija, Zelenortski otoki, Kostarika, Singapur in Združeni arabski emirati, izpostavljajo svojo zavezo trajnostnim rešitvam z vodo povezanih izzivov in varovanju vodnih virov za prihodnje rodove.

 
Varuh proti rokohitrstvu

 
Oglasil se je varuh človekovih pravic Peter Svetina z apelom, da lahko »rokohitrske rešitve ogrozijo pravico do čiste pitne vode«, ki smo jo v Sloveniji leta 2016 zapisali celo v ustavo. »Z dopolnitvijo ustave smo pričakovali, do bo to predstavljalo le temelj doslednejšega izvajanja človekove pravice do čiste pitne vode ter da bo zapis v ustavo pristojne spodbudil k nujno potrebnim spremembam na zakonodajnem področju.« Žal pa deklaratoren vpis v ustavo kot najvišji pravni akt, dodaja Svetina, ni dosegel zaželenih učinkov pri širjenju zavesti o pomenu pitne vode ter o nujno potrebnih spremembah zakonov in podzakonskih aktov. Vpis v ustavo ni dovolj, pravi, temveč je nujno treba sprejeti tudi vse predpise za zaščito. Rok zanje pa se je žal iztekel še pred dvema letoma … Svetina opozarja: »Spreminjanje zakona o vodah in drugih okoljskih predpisov mora biti premišljeno, naravnano trajnostno, ob upoštevanju stroke in v dialogu z vsemi deležniki.«
 

Mop pospešeno vlaga v vodotoke

 
Okoljski minister Andrej Vizjak, na katerega v teh dneh letijo očitki, da z novelo zakona o vodi odpira pot kapitalu in razprodaji ter onesnaženju naših vodnih virov, si je ogledal zadrževalnik Veliki potok, ki je predviden kot prva faza izvedbe ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti Grosuplja; v drugi fazi sledi ureditev potoka Grosupeljščice, s čimer bo poplavna ureditev Grosuplja urejena celostno, pravijo na okoljskem ministrstvu (Mop), ki omenjeno investicijo označuje za »vzorčen primer sodelovanja« na področju voda. »V zavedanju odgovornosti za varnost ljudi za zmanjševanje poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji Mop namenja kar dvakrat več finančnih sredstev za redno vzdrževanje vodotokov,« poudarjajo.
 

Politika ni pozabila na vodo

 
Na vodo ni pozabila niti politika, zaradi česar je pred skorajšnjim odločanjem o sporni noveli zakona o vodah, kot jo v državni zbor pošilja vlada, upati, da ne bo ostalo le pri besedah, ampak se bodo te udejanjile tudi 30. marca pri glasovanju o noveli.
 
Iz Levice tako prihaja naslednje sporočilo okoljskemu ministrstvu in ministru Andreju Vizjaku: »Imamo privilegij, da živimo v vodno zelo bogatem delu sveta. In imamo dolžnost, da ta svet ohranimo za naslednje generacije. Zato, minister Vizjak, roke stran od naše pitne vode!«

 
Tudi energetiki in industrija pijač prisegajo nanjo

 
Da nam prav voda, ta tako »samoumevna« tekočina iz naših pip, pomaga živeti sodobno, so spomnili v Holdingu Slovenske elektrarne, ki velja za našega največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov, saj je na leto proizvede več kot slovenski del krške nuklearke. Letna proizvodnja iz hidroelektrarn v skupini HSE bi zadostovala za pokrivanje porabe energije za dveletni prevoz vseh  aktivnih prebivalcev Republike Slovenije (24 milijard kilometrov) z  e-osebnimi vozili, kar bi predstavljalo prihranek skoraj treh milijonov ton emisij CO₂, so izračunali v HSE.
 
Na pomen trajnostnega upravljanja voda kot strateškim ciljem opozarjajo v Združenju industrije pijač pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in se hkrati zavzemajo za novo ureditev dajatev za vodne pravice, ki bo »predvidljiva, pravična in transparentna, predvsem pa bo temeljila na trajnostnem upravljanju vodnih virov«. Proizvajalci pijač so že več kot 200 let skrbniki vodnih virov in zajetij, pravijo, njihovi izdelki pa so odvisni od nedotaknjenega in neonesnaženega okolja. Opozarjajo, da je industrija pijač eden manjših porabnikov vode, a kljub temu nosi večji del bremena dajatev za rabo vode. Zato vse njihove strategije v ospredje postavljajo področje varovanja voda in vodnih virov,  sami pa ostajajo zavezani trajnostnemu upravljanju vodnih virov in izboljšanju okoljskega delovanja.