Predlog zakona je grožnja čisti pitni vodi

Slovenija se lahko na svetovni dan voda pohvali z dobro vodo in razmeroma številnimi ter kakovostnimi vodnimi viri. Novela zakona o vodah, kot jo v državni zbor pošilja vlada, po mnenju stroke in nevladnikov predstavlja neposredno grožnjo doseženim standardom v oskrbi z vodo in njeni razprodaji.

V katastru naših voda je zabeleženih sedem tisoč izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se po podatkih okoljskega ministrstva (Mop) uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.

Temelj naše »vodne« doktrine so bili doslej kakovostni podzemni viri. Da je treba z vodo »skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga«, se strinjajo tudi na Mopu. V naslednjih šestih letih bodo področju voda letno namenili dvakrat več sredstev kot doslej.



Slovenija si je za trajnostni cilj do leta 2030 zadala »izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, s preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, s prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter s precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni«.

A predlagana novela zakona o vodah, o kateri bo državni zbor odločal predvidoma konec meseca, nam utegne te cilje izmakniti in oddaljiti. Novela namreč prav na vodovarstvenih območjih dovoljuje gradnjo objektov za odlaganje odpadkov in objektov z nevarnimi snovmi, ki bodo povečali možnost okoljskih nesreč in zmanjšali tako raven zaščite podzemnih virov pitne vode kot varne oskrbe.

Ministru Vizjaku očitajo, da je izigral javnost

Nedotakljivost pitne vode je odločeno braniti vsak dan več ljudi. Da z novelo zakona o vodah dela »zgodovinsko napako«, ki bo dopustila možnosti načrtnega onesnaženja in polaščanja vodnih virov, iz katerih zaenkrat še dobivamo kakovostno vodo, vlado prepričujejo vodarji, zdravniki, varuh človekovih pravic, del politike, nevladniki in komunalna podjetja. Državni zbor bo o noveli odločal predvidoma 30. marca po skrajšanem postopku. Skrajšani postopek je prvi očitek, ki ga poleg izjem, po katerih bi lahko v bodoče objekte za odlaganje odpadkov ali za proizvodnjo z nevarnimi snovmi gradili tudi na vodovarstvenih območjih, nasprotniki sprememb zakona o vodah naslavljajo na ministra za okolje Andreja Vizjaka.

Ta je javnost po njihovem mnenju izigral, ker je imela za pripombe na voljo le dvanajst delovnih dni. V tem času je temeljita in strokovna javna razprava nemogoča, trdi dr. Barbara Čenčur Curk, predsednica mreže Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, poleg tega je vlada že po javni obravnavi brez vednosti javnosti v zakon vnesla dodatno spremembo in zdaj v državni zbor pošilja hudo sporno besedilo. Posledice: predlog bistveno zmanjšuje raven zaščite podzemnih vodnih virov, pravijo v strokovnih društvih za zaščito voda, ter omogoča posege na vodna in priobalna zemljišča za vse objekte v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, s čimer izenačuje priobalna in vodna zemljišča z vsemi drugimi, za katera je sicer potrebno vodno soglasje.

Poziv k umiku točke

Vodarji, biologi, ekologi … poslance pozivajo k umiku sporne zakonske novele z dnevnega reda 67. izredne seje oziroma k njeni zavrnitvi ter »vrnitev« k zakonodaji in postopku, ki bosta skladna z evropsko zakonodajo in našo ustavo. V primeru, da politika noveli prikima, se civilna družba in stroka bojita, da jima bo praktično onemogočeno sodelovati v postopkih pridobivanja okoljskih soglasij.

Žrtvovanje pitne vode

»Da nam na pipi vsak trenutek priteče zdravstveno ustrezna pitna voda, ni nekaj samoumevnega,« je odločna predsednica Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetka Levstek, poleg tega se vse pogosteje tudi v Sloveniji soočamo z onesnaženimi viri pitne vode, ki so posledica prikritega ali neprikritega onesnaženja. Levstkova se sprašuje, kako vodo vrednoti država, če je pripravljena kakovost podzemne in z njo pitne vode žrtvovati za »trenutni zaslužek gospodarskih družb«. Odločitev vlade, da namesto večje zaščite vodne vire izpostavi večjemu tveganju za onesnaženje, vzbuja toliko večje čudenje, ker je padla v čas, ko je začela veljati prenovljena direktiva o pitni vodi. Ta zaostruje varovanje virov in narekuje ukrepe, ki temeljijo na previdnostnem načelu in ne poslabšujejo kakovosti pitne vode oziroma njenih virov.

Ker imamo v Sloveniji »že dolgo tradicijo na področju zaščite vodnih virov z vodovarstvenimi območji, kar je tudi eden od vzrokov, zakaj imamo v veliki večini vodovodov zelo kakovostno pitno vodo«, dr. Mihael Brenčič, predsednik Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrologov, poziva, da »visoko kakovost« obdržimo in s popravki zakona ne zmanjšujemo dosedanjih standardov: »Vodovarstvena območja so namreč temelj zdrave pitne vode in če delujemo kot družba, temelječa na trajnostnem razvoju, ne predstavljamo cokle, temveč pomemben element zdravega in čistega okolja, ki enako visok standard, kot ga uživamo danes, zagotavlja tudi zanamcem.«

Sledi razprodaja vode?

Glede na to, da so v državnem zboru nekoč soglasno potrdili vpis pravice do čiste pitne vode, bo zanimivo spremljati, kako se bo ta opredelil do sprememb, ki pitni vodi predstavljajo neposredno grožnjo in omogočajo, kot so prepričani v strokovnih društvih, tudi njeno razprodajo. Če bo državni zbor – tako kot je to pred dnevi že storil njegov odbor za infrastrukturo, okolje in prostor – zakonske spremembe podprl, nista izključeni niti ustavna presoja niti referendum, s katerim bi zaščitili pravico do neoporečne pitne vode.