Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Voda možen vir zajčje mrzlice, NIJZ odsvetuje uporabo vodnih virov v naravi

Obravnava primerov zajčje mrzlice v severnoprimorski regiji je prvič v Sloveniji potrdila prisotnost bakterije v pitni vodi treh zasebnih vodovodov.
NIJZ odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri, studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani. FOTO: Blaž Samec/Delo
NIJZ odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri, studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani. FOTO: Blaž Samec/Delo
STA
10. 8. 2021 | 12:17
10. 8. 2021 | 12:26
2:42
Epidemiološka obravnava primerov zajčje mrzlice (tularemije) v severnoprimorski regiji je prvič v Sloveniji potrdila prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi, so pojasnili na NIJZ.

image_alt
Mišje leto najbolj prizadelo severno Primorsko


Preiskava za potrditev vzročnosti še poteka. Na NIJZ odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi.

V severnoprimorski regiji niso prejeli nobene prijave tularemije v zadnjih tridesetih letih. V tem letu so samo v juniju in juliju potrdili že 27 primerov tularemije.
 

Štirinajst okuženih potrebovalo bolnišnično zdravljenje


Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih v občinah Ajdovščina (Ustje, Višnje, Podkraj), Bovec (Plužna, Soča), Kobarid (Idrsko), Novi Gorici (Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica) in Tolminu (Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz - Čadrg, Zadlaz - Žabče, Podbrdo, Hudajužna).

Pri obolelih so ugotovili različne oblike tularemije. Štirinajst okuženih pa je potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

Pojav tularemije v severnoprimorski regiji na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) povezujejo z množičnim pojavom miši v letošnjem letu in obilnimi padavinami v maju. Dosedanje ugotovitve epidemiološke obravnave nakazujejo, da je bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

FOTO: Tomi Lombar/Delo
FOTO: Tomi Lombar/Delo

 

Najpogostejše okužbe prek klopov ali stika z okuženimi živalmi


Najpogosteje se z bakterijo Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo, okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.

Prisotnost bakterije v vzorcih vode zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena, še navaja NIJZ na spletni strani.

NIJZ odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri, studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, kot so hišne kapnice ali vodnjaki, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.

Lastnikom zasebnih vodovodov svetujejo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov. Voda se namreč lahko onesnaži z bakterijo prek trupel ali izločkov okuženih živali, najpogosteje glodavcev, še pojasnjujejo na NIJZ.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine