Vnovič v odpravo prastarih referendumskih grehov

V medresorsko in javno razpravo je ministrstvo za javno upravo vnovič poslalo spremembe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) – začele so nastajati še pod vlado Mira Cerarja –, s katerimi naj bi uskladili ZRLI s spremembo 90. člena ustave izpred osmih let in na novo uredili referendumski spor. Doslej sodno varstvo pravice glasovanja na referendumu namreč ni bilo ustrezno urejeno, kar je ustavno sodišče ugotovilo pred tremi leti, ko je Vili Kovačič sprožil spor v zvezi zakonom o drugem tiru.

Kot so v odločbi poudarili ustavni sodniki, mora imeti vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, pa spremembe ZRLI še pred tem predvidevajo tudi možnost ugovora vsakega volivca Državni volilni komisiji (DVK). Če nepravilnosti ne bi mogli odpraviti, a bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, bi lahko tudi že DVK s sklepom razveljavila glasovanje na voliščih.

Zoper njihovo odločitev bi bila pritožba mogoča na vrhovno sodišče, ki pa bi bilo po novem izrecno zadolženo tudi za odločanje o nepravilnostih, ki so nastale pri delu DVK, v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem in zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka.


 

Sedem let prepozno

Osnutek novele, ki ga je začela pripravljati že delovna skupina pred tremi leti, pa torej predvideva tudi implementacijo ustavnega zakona, s katerim je od 24. maja 2013 uveljavljeno, da lahko zakonodajni referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki, pa tudi sprejeti model zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Po uveljavitvi ustavnega zakona bi morali zakon o referendumu in o ljudski iniciativi uskladiti v enem letu, a so bili z neposredno uporabo določb doslej izvedeni že štirje referendumi, torej tudi zadnji o zakonu o vodah. Na njem je po včeraj dodatno prištetih 1126 glasovnicah, ki so prispele po pošti, glasovalo 787.072 volivcev, od tega 86,75 odstotka proti uveljavitvi zakona o vodah. S tem rezultatom pa je bil šele drugič od uveljavitve dosežen kvorum, potreben za zavrnitev zakona. Pred tem so bile na referendumu zavrnjene le še dopolnitve zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
 

Brez fizičnih obrazcev

Če bodo spremembe referendumske zakonodaja potrjene – potrebna je dvotretjinska večina poslancev –, je predvidena tudi uvedba elektronskega postopka zbiranja 40.000 podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma, kar pomeni, da pobudnikom ne bo več treba fizično zbirati obrazcev podpore. Državljan bo podporo za razpis referenduma podpisal pred upravnim organom, ki bo to registriral v elektronski obliki. Predlagatelj referenduma pa bo – zato bo potrebna tudi nadgradnja informacijskega sistema – od ministrstva, pristojnega za vodenje evidence volilne pravice, pred vložitvijo zahtev v državni zbor pridobil potrdilo o skupnem številu danih podpor v evidenci volilne pravice.