Vlakovni povezavi obeh Goric še ne kaže najbolje

Nova Gorica – Nedavna oživitev vlakovne povezave med Ljubljano in Trstom je povečala apetite za vzpostavitev povezave tudi med Novo Gorico in Gorico, a vendar ne gre upati, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnjosti. Tamkajšnje omrežje namreč ni elektrificirano, zato dizelske lokomotive Slovenskih železnic (še) ne smejo na italijanska tla.

Kljub aktivnim tirnim povezavam med Slovenijo in Italijo se je lahko v zadnjih letih s potniškim vlakom prebilo zgolj do Opčin, šele od minule nedelje pa do Trsta. Med Novo Gorico in Sežano sicer na 40 kilometrih državno mejo prečkajo tri proge, ki so v preteklosti služile svojemu namenu. V nekdanji jugoslovanski državi je proti Trstu in tudi Benetkam potekal intenziven mednarodni potniški promet z do osem parov vlakov na dan, poudarjajo v Operativni iniciativi za Bohinjsko progo. Med Goricama je bila med letoma 1960 in 1998 zagotovljena potniška povezava s potniškim vagonom, priključenim tovornemu vlaku, ki pa ni bila usklajena z voznimi redi vlakov ne na italijanski ne na slovenski strani in s tem popolnoma nefunkcionalna, dodajajo.

Iniciativa na vso moč spodbuja državo, naj poveže čezmejno območje, češ da ne gre zgolj za povezavo dveh z mejo ločenih mest, temveč za povezavo širšega območja med Beljakom in Trstom. "V osrčju Evrope smo priče absurdni situaciji, ki ji daleč naokoli ni najti enake: železnice imamo, potniških vlakov in povezav na njih pa ne," so opozarjali ministrstvo za infrastrukturo. Po mnenju iniciative bi prevoze zagotovili brez povečanja voznega parka in z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi.

Z elektriko, ne z nafto

Vendar se načrti hitro razblinijo. Omenjeno ministrstvo navaja, da se glede potniške povezave med Goricama pogovarjajo z italijansko stranjo, a da se zaenkrat zatika, ker na naši strani proga ni elektrificirana. Zato Slovenske železnice uporabljajo dizelske garniture in da bi lahko prečkale mejo, bi jih morali opremiti z varnostnimi napravami, ki jih zahteva italijanska zakonodaja. "Železniška proga med obema Goricama že obstaja, vendar se promet ne odvija, ker proga ni elektrificirana in električne kompozicije ne morejo obratovati. Dizelske lokomotive, ki jih imajo SŽ pa niso certificirane za vožnjo po italijanskem železniškem omrežju. SŽ sicer poskuša te certifikate pridobiti, vsaj za vožnjo do Gorice na italijanski strani," so nam odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo. Po naših informacijah pa bi slovenski prevoznik za pridobitev vseh homologacij potreboval kar dve leti.

Slovenija si je sicer nakopala še eno težavo. Ker v Nacionalni program razvoja prometa do leta 2030 ni uvrstila načrtov glede posodobitve regionalnih prog in s tem tudi Bohinjske proge, ne bo mogla črpati evropsekga denarja za čezmejne infrastrukturne projekte. Na drugi strani je Italija, opozarjajo v iniciativi, že zagotovila denar za gradnjo veznega loka med progama Tržič – Gorica in Gorica – državna meja – cepišče Šempeter pri Gorici. "Ponovna uvedba potniške povezave med Trstom in Ljubljano je vsekakor koristna, a je ob dolgih potovalnih časih njena funkcionalnost vprašljiva. O potencialni koristnosti in funkcionalnosti povezave med Gorico in Novo Gorico pa skoraj ni dvoma, seveda če bi bila smiselno vključena v koncept prevozne ponudbe Bohinjske proge v smeri proti Jesenicam," zatrjuje Matjaž Marušič iz iniciative, kjer menijo, da bi bilo treba najprej vzpostaviti vsaj turistično povezavo med Jesenicami in Gorico: "Že danes je namreč skoraj polovica potnikov na potniških vlakih na Bohinjski progi v poletni sezoni iz Italije. Ponovna navezava in vpetje Bohinjske proge v širši alpski prostor ter Jadran preko Beljaka, Jesenic, Nove Gorice in Trsta bi bila za boljši izkoristek vseh potencialov izrednega pomena."