Vladni predlog o plačah v zdravstvu blizu sprejetja

Vlada je po torkovih neuspešnih pogajanjih z zdravniki in zobozdravniki včeraj nadaljevala pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva. Pričakovanega končnega dogovora niso dosegli, a naj bi ga, kot kaže, že prihodnji teden.

Strani bosta poskušali uskladiti sporazum in ga prihodnji teden parafirati. Vsebino sporazuma bodo predstavili po tem, ko ga bodo uskladili.

Sporazum naj bi za določene zaposlene prinesel od enega do tri dodatne plačne razrede, aprila 2023 pa še en že dogovorjen plačni razred. Poleg odprave plačnih anomalij bo vključeval tudi pripravo ter sprejetje standardov in normativov v zdravstvu do 1. aprila 2023. »Ključno sporočilo je, da smo pogajanja končali v pozitivnem ozračju,« je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in dodal, da se zavedajo, da so se dogovorili samo za obliž, ki niti približno ne bo rešil vseh težav v zdravstvu. Obljubil pa je, da bodo lahko takoj začeli urejati ločeni plačni steber v zdravstvu.

Med pogajanji so vključevali vse poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu, tudi plačne skupine J, na koncu pa so nekatera delovna mesta ostala neobravnavana, med njimi delovna mesta s peto stopnjo izobrazbe, kot so farmacevtski, laboratorijski, sanitarni in zobni tehniki.

V sindikatu delavcev v zdravstveni negi niso bili zadovoljni, saj se vlada ne strinja z zvišanjem plač skupini E3, ki vključuje medicinske sestre, zdravstvene tehnike, bolničarje in negovalce.

Minister je pojasnil, da je za razhajanja ključno, da vlada ne želi odpirati plač tistih, ki jim je sporazum s prejšnjo vlado novembra lani prinesel en ali dva dodatna plačna razreda. Iz dogovora je tako izpadla skupina E3. Anomalije jim bo dokončno uspelo odpraviti z novim plačnim stebrom za zdravstvo, je obljubil Danijel Bešič Loredan. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, je opozorila, da je bila skupina E3 sicer res predmet lanskih pogajanj, vendar ne v celotnem obsegu – tudi pri tem so nastale anomalije, ki so jih želeli odpraviti v tokratnih pogajanjih.

Da prihajajoči dogovor ne bo vključeval vseh zaposlenih v zdravstvu, je predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar označila za nesprejemljivo, saj bi se lahko zgodilo, da bi v istem timu delala zdravnik, ki mu vlada zagotavlja pet plačnih razredov, in medicinska sestra, ki ji vlada ne ponuja nobenega dodatnega plačnega razreda. Zato takšnega dogovora ne morejo podpisati, težko pa napovedo, kako bodo ukrepali v prihodnje.

O tem, kako ravnati, je včeraj odločal tudi stavkovni odbor največjega zdravniškega sindikata Fides, ki se o zvišanju plač zdravnikov ni strinjal s predlogom vlade. V Fidesu zahtevajo, da se zdravnikom v vseh plačnih skupinah plače dvignejo za šest razredov, vlada pa bi zdravnikom v 57. razredu plače zvišala za dva.

Anketa med zdravništvom

Po štiriurnem zasedanju stavkovnega odbora Fidesa je njihov predstavnik Gregor Zemljič sporočil, da ne zavračajo vladnega predloga, v nekaterih delih se jim zdi dober – v delu, ki povzroča velika nesorazmerja znotraj zdravniških vrst in ne upošteva ustrezno več kot 40 odstotkov opravljenega zdravniškega dela, pa se z njim ne morejo strinjati.

»Danes je bila razprava zelo dolga in težka in odbor je sklenil, da v tem trenutku, ob tako težkih vprašanjih, ne more sprejeti odločitve, kako naprej,« je povedal Zemljič in dodal, da je bila zato sprejeta odločitev, da za mnenje z anketo vprašajo članstvo in se na podlagi tega odločijo o nadaljnjih korakih. Anketa se bo začela izvajati že jutri. Ne glede na rezultate pa se bodo zdravnikom plače zvišale, saj je za spremembo kolektivne pogodbe dovolj podpis enega sindikata, ki zastopa zdravnike. In da se bo tak podpis zgodil, je po včerajšnjih pogajanjih skoraj že zagotovljeno.