Občine se bodo lahko še bolj zadolžile, romskim otrokom več učenja slovenščine

Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o financiranju občin, ki vključuje nov način izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. Predvideva namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z romskimi naselji, omogoča izdajo občinskih obveznic in zadolževanje v tujini.

Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, s predlogom novele zakona občinam namenjajo dodatna sredstva za zmanjševanje »objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin in povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog«.

Četrtina občin je zaradi sistema podfinanciranih

Občine se bodo lahko zadolžile tudi v tujini

Pri tem so pojasnili, da so oktobra potekala srečanja med ministrstvoma za javno upravo in finance ter reprezentativnimi združenji občin. Rezultat dogovora je bila določitev novega načina izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami, kar je zdaj vključeno v novelo. »Sedanja začasna rešitev, določena z zakonom o izvrševanju proračuna za 2025 in 2026, bo s sprejemom novele postala trajna,« so zapisali.

Med z novelo predlaganimi rešitvami so navedli še pravno podlago za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija. Gre za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB).

Občinam se ob vnaprejšnjem soglasju ministrstva za finance omogoča tudi izdaja občinskih obveznic. Ob tem se zvišuje največji obseg možnega zadolževanja občine z desetih na 15 odstotkov. Predlog novele zakona pa predvideva tudi nov postopek v primerih, ko bi bila občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena.

Prav tako želijo z novimi kazalniki razvitosti občin doseči objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Predlog prinaša širši nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki se ugotavlja vsaki dve leti in služi kot podlaga na primer pri določanju sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji in za določanje stopnje sofinanciranja investicij iz državnega proračuna, so navedli.

Skupna zadolženost občine Ljubljana septembra že dobrih 228 milijonov

Več ukrepov glede romskega vprašanja

Predlog novele so imeli ministri na mizi že pred dvema tednoma, a so obravnavo prekinili, da bi vse ukrepe, ki se tičejo reševanja romskih vprašanj, obravnavali skupaj. Namen novele je namreč tudi zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji. Tako določajo kriterije, na podlagi katerih bodo omenjena sredstva razdelili med občine z evidentiranimi romskimi naselji.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da bo ministrstvo za javno upravo predlagane rešitve podrobneje predstavilo na novinarski konferenci v petek ali v začetku prihodnjega tedna. Vsebina novele je po njegovih besedah usklajena s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu, omenjeni združenji predstavljata 195 občin. Poleg njiju pa občine zastopa še Združenje občin Slovenije.

Nekatere občine že hodijo po robu

Vladna izhodišča za reševanje nekaterih romskih vprašanj

Vlada je potrdila tudi zhodišča za pripravo ukrepov za reševanje nekaterih romskih vprašanj. Ključni elementi predlogov bodo vrtec, šola, služba, bivalne razmere in varnost. Med ukrepi so denimo vključevanje romskih otrok v vrtce vsaj leto pred vstopom v osnovno šolo ter ukinitev višjega otroškega dodatka za vse otroke, ki ne obiskujejo vrtca.

Vlada je potrdila izhodišča zakonskih predlogov, ministrstva, ki pripravljajo posamezne zakone, pa bodo v nadaljevanju ukrepe še usklajevala v dialogu s socialnimi partnerji. »Kot smo se celovito lotili ostalih reform ali sprememb, smo se tudi romske tematike,« je po seji vlade povedal Arčon.

Zakonski predlogi bi prinesli ukrepe na več področjih. S spremembami zakona o vrtcih želijo doseči vključevanje romskih otrok v sistem predšolske vzgoje, ki leto pred obveznim vstopom v osnovno šolo vanj še niso vključeni. Ukrepi v zakonu pa bi prinesli tudi »izvajanje odgovornega starševstva z vidika zagotavljanja enakih možnosti ter zajamčenih pravic pripadnikom romske skupnosti«.

DZ sprejel priporočila za učinkovitost reševanja romskih vprašanj

Če otroka ne bo v vrtcu, višjega otroškega dodatka ne bo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je pripravilo tudi predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja za 20 odstotkov višji otroški dodatek, če otrok do štirih let ni vključen v vrtec. Višji dodatek so namreč uvedli, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke. Ker pa je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora, ni več razloga za takšno povišanje, so v sporočilu po seji vlade pojasnili na ministrstvu.

Vlada bi medtem s predlaganimi spremembami zakona o osnovni šoli zagotovila organizacijo učenja slovenskega jezika in kulture za romske učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, omogočila zagotavljanje varnosti učencev na način, da bi šole lahko občasno zagotovile druge oblike organiziranega dela z učencem izven oddelka ali skupine. Spremembe bi prinesle tudi natančnejše opredelitve spremljanja in opravičevanja izostankov, z možnostjo zgodnejše vključitve centra za socialno delo v družinsko dinamiko.

Tako spremembe zakona o vrtcih kot spremembe zakona o osnovni šoli predvidevajo tudi zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti zaradi omogočanja izvajanja pravice romskih otrok do izobraževanja.

Odvzem nezakonitega premoženja za vse, ne le za Rome

Obvezna zaposlitev koordinatorja za romsko tematiko

Kot pomembno na vladi ocenjujejo tudi obvezno zaposlitev koordinatorja za romsko tematiko na občinah z romskimi naselji. Koordinator sodeluje s centri za socialno delo, vzgojnimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, upravo za probacijo, policijo in drugimi državnimi institucijami, državnim organom, pristojnim za narodnosti, romsko skupnostjo in njenimi predstavniki ter organi občine in njenimi delovnimi telesi.

Občina o delu koordinatorja enkrat mesečno poroča državnemu organu, pristojnemu za narodnosti. Slednje predvideva zakon o romski skupnosti, ob tem pa tudi zagotavljanje pogojev za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.

Kot je še navedel Arčon, pa so v pripravi tudi ukrepi v smeri sprememb zakon o javnem redu in miru, ki naj bi omogočili bolj učinkovito ukrepanje policije na terenu.