Četrtina občin je zaradi sistema podfinanciranih

Vlada in združenja občin so glede povprečnine za leti 2025 in 2026 ter plač županov in direktorjev občinskih uprav še vedno vsak na svojem bregu. Enotne formule za izračun povprečnine še ni, neuradno pa naj bi naslednji teden opravili še en krog pogajanj. Do takrat pa velja, da je vladna ponudba o fiksnem delu povprečnine za 2025 v višini 771 evrov za občine odločno prenizka, prav tako je nesprejemljiv razkorak pri predvidenih plačah županov manjših občin.

Robert Smrdelj. FOTO: Roman ŠŠipić

»Združenja občin smo skupaj predlagala izhodišče, da povprečnina za leto 2025 znaša 818,50 evra, za leto 2026 pa 857 evrov,« je po četrtkovi seji predsedstva dejal predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj, ki meni, da formula, ki bi ustrezala vsem občinam, ne obstaja in vztraja, da mora država pri določanju višine povprečnine čim bolj slediti dejanskim stroškom, ki so v zadnjem obdobju v porastu, v predlogu plačne lestvice pri županih manjših občin pa, da je treba »zaradi ohranjanja razmerja s plačami direktorjev v javnem sektorju, kot tudi zaradi kompleksnega delokroga tudi v manjših občinah« popraviti višino plačnih razredov. Konkretno stališče bodo pripravili, kot napovedujejo, ob prejemu osnutka predloga zakona, še naprej pa se zavzemajo za izplačilo dodatka za kritje stroškov plač v letu 2025 v višini 40,7 milijona in v letu 2026 v višini 48 milijonov evrov.

Gregor Macedoni. FOTO: Puoipo

Danes se je na sedmi seji sestalo tudi predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS). Predsednik Gregor Macedoni je predstavil zadnji predlog ministrstva za finance, ki temelji na fiksnem in variabilnem delu financiranja. »Fiksni del bi se izračunal glede na štiriletno povprečje stroškov, popravljeno z odstotki medletne rasti zadnjih treh let. Za leto 2025 bi to pomenilo povprečnino v višini 762,61 evra, z upoštevanjem dodatnih zakonskih nalog pa bi država zagotovila 771 evrov na prebivalca,« je pojasnil.

V SOS sicer podpirajo spremembo izračuna fiksnega dela povprečnine, ki bo temeljila na triletnih povprečnih stroških občin, pomnoženih s triletnim povprečjem medletne rasti. Kot pravi Macedoni, je predsedstvo SOS naklonjeno predlogu ministrstva, da se financiranje v bodoče deli na fiksni in variabilni del financiranja: »Oba skupaj bi morala v letu 2025 znašati vsaj 803 evre na prebivalca, vendar po dveh modelih.« Po fiksnem modelu izračuna povprečnine bi vsaki občini za leto 2025 pripadlo 771,33 evra na prebivalca ali 46 evrov več povprečnine kot letos. Variabilni del bi namenili odpravi nesorazmerij v financiranju zakonskih nalog med občinami, pri čemer bi skupni znesek na prebivalca znašal vsaj 803 evre.

Višina povprečnine. INFOGRAFIKA: Delo

»Ministrstvo za finance, ki samo meri stroške občin, je izračunalo, da so povprečni stroški občin v 2023 na prebivalca 803 evre, mi pa smo v 2023 dobili financirano 700 evrov povprečnine. To je kar 200 milijonov evrov razlike,« opozarja Macedoni.

Podfinacirane občine

Marko Funkl. FOTO: Uroš Hočevar

Če bi v Hrastniku, občini z nekaj manj kot 10.000 prebivalci, v program za naslednje leto dali vse zakonsko določene naloge, bi se v proračunu, preračunano na letošnjo povprečnino v višini 725 evrov, pokazala več kot milijon in pol evrov vredna luknja. Ob povprečnini v višini okrog 760 evrov bi imeli še vedno polmilijonsko luknjo, je za Delo dejal župan Hrastnika Marko Funkl: »Četrtina občin je zaradi sistema, ki ga imamo v Sloveniji, podfinanciranih za zakonsko določene naloge.« Funkl opozarja še na druge skrajnosti, ki so posledica neustrezne zakonodaje: »V Hrastniku damo, denimo, za prevoze otrok v šolo več kot za vse vzgojiteljice v vrtcih.« V primeru povprečnine v višini 818,50 evra pa bi se, ocenjuje, v Hrastniku »vsaj približali pokritju zakonsko določenih nalog«.

Funkcionarji v plačnem sistemu

Župani v občinah z manj kot 5000 prebivalci so med najslabše plačanimi funkcionarji. Fotografija je simbolična; na njej Juršinci. FOTO: Jože Pojbič/delo

V okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju je v državnozborski proceduri predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki v plačni sistem na novo uvršča tudi funkcionarje. Država je predloge SOS, ki je aktivno sodelovala pri pogajanjih, večinsko upoštevala za prvih pet skupin županj in županov in jih – tako Macedoni - relativno dobro umestila v plačno lestvico funkcionarjev. »Žal navedeno ne velja za predlagano razvrstitev plač županov in županj iz VI. in VII. razreda, ki zastopajo občine z do 5000 prebivalci. Teh je v Sloveniji 108 in so po trenutnem predlogu še vedno med najslabše plačanimi funkcionarji.«

Glavni pogajalec v imenu občin Marko Funkl meni, da so »trenutne plače županj in županov popolnoma nesorazmerne z odgovornostjo in obveznostmi« in da je »to področje predolgo čakalo na prenovo«. Funkl pričakuje, da bo pristojno ministrstvo prisluhnilo tudi glede nestrinjanj glede VI. In VII. skupine. Po oceni SOS pomeni predlagana uvrstitev županov v 45. oziroma 48. plačni razred »razvrednotenje pomena njihovega dela in odgovornosti, saj lahko višino takšnega plačnega razreda doseže tudi bolje plačani javni uslužbenec«. Predsedstvo SOS zato zahteva, da se ti dve skupini županov uvrsti v najmanj 50. plačni razred.