Vlada bi preimenovala obalno-kraško statistično regijo

Slovensko okno v svet na jugozahodu države ima burno zgodovino s številnimi menjavami državnih okvirjev in temu ustrezno pestro rabo imen. Za nekatere je Obala ali Južna Primorska, za druge Istra ali Slovenska Istra, kdaj je v igri celo Koprščina.

Če je zdaj skupaj s sosednjim Krasom označena za obalno-kraško statistično regijo, je politika v Ljubljani odločila drugače. Na portalu največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda je sveža navedba, da je vlada sprejela predlog za preimenovanje obalno-kraške statistične regije v istrsko-kraško statistično regijo.

Slovenska Istra si utira pot v pravopis

Vlada sicer glede preimenovanja lovi datumski rok. Slovenija mora namreč, če hoče preimenovati statistično regijo, to sporočiti Eurostatu in evropski komisiji do 31. marca letos, je navedeno v sporočilu za javnost.

Spremembo predlagali koalicijski poslanci in poslanec italijanske skupnosti

Spremembo je vladi predlagala skupina petih koalicijskih poslancev, navajajo. Tamara Kozlovič (Svoboda), Andreja Živic (Svoboda), Robert Janev (Svoboda), Meira Hot (SD) in Matej Tašner Vatovec (Levica) ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza so 21. februarja letos v državnem zboru vložili pobudo za preimenovanje obalno-kraške statistične regije v istrsko-kraško statistično regijo.

Poslanci so vladi predlagali, naj začne postopek preimenovanja, »saj bi to odražalo zgodovinske, kulturne in geografske značilnosti regije«. Kot navajajo, so pobudi pritrdili župani vseh štirih istrskih občin: Pirana, Izole, Kopra in Ankarana, soglasno podporo pa ji je izrekel tudi svet obalno-kraške razvojne regije. Sicer začetki pobude segajo v leto 2019, prišla pa je od Mestne občine Koper.  

V Delu smo v preteklosti poročali, da so se župani vseh štirih obmorskih občin zavzeli za ime Slovenska Istra (oboje pisano z veliko začetnico) oziroma kot drugo možnost, na kratko, Istra. 

Prvopodpisana pod pobudo Tamara Kozlovič, ki izhaja iz te regije, meni, da s preimenovanjem statistične regije ne bi spremenili zgolj imena, ampak bi tudi izrekli priznanje posebnosti pokrajine z neverjetno bogato kulturno dediščino, izjemno naravno lepoto ter prijaznimi, odprtimi in gostoljubnimi ljudmi, ki so svoj dom poimenovali Istra: 

»Istra ni le kopno ob slovenskem morju, je način življenja in sobivanja narodov, ki so s svojimi kulturami skozi stoletja zgradili edinstven svet, v katerem različnost ne ločuje, temveč povezuje. Istranke in Istrani smo neizmerno ponosni na svojo zemljo in korenine, na svoje oljčne nasade in vinograde, na morje, ki nas objema, in na griče, v katerih se rojeva naš uporniški duh. Ponosni smo na svoje ime in veseli bomo, če ga bo kmalu nosila tudi naša statistična regija«.

Geografski in kulturni vidiki regije, ki vključujejo Slovensko Istro in njen kraški del, so bolje zajeti z imenom istrsko-kraška regija, kar potrjujejo tudi stališča geografov in jezikoslovcev, menijo na vladi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Za preimenovanje poiskali šest poglavitnih argumentov

Podpisniki poslanske pobude so pri njeni pripravi izhajali iz Elaborata o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, ki ga je pripravil Inštitut za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ter upoštevali širše družbeno-kulturne in zgodovinske dejavnike.

– Geografski in kulturni vidiki regije, ki vključujejo Slovensko Istro in njen kraški del, so bolje zajeti z imenom istrsko-kraška regija, kar potrjujejo tudi stališča geografov in jezikoslovcev, menijo.

– Raziskave in okrogle mize, organizirane v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, kažejo, da domačini ime Slovenska Istra bolj sprejemajo kot simbol njihove identitete kot pa ime Obala. Konkretno sicer ne navajajo, za katere raziskave gre.

– Elaborat razkriva, da so izrazi, kot sta Slovenska Istra in Istra, pogosto uporabljeni v uradnih, turističnih in znanstvenih besedilih. Statistične analize pogostosti imen potrjujejo, da je ime Istra tesno povezano z regionalno identiteto in prepoznavnostjo, zlasti na področju turizma.

– Primeri, kot je ime vinorodnega okoliša Slovenska Istra, kažejo, da uporaba tega imena že dolgo utrjuje regijsko identiteto. Preimenovanje statistične regije bi zagotovilo usklajenost med uradnim in družbenim poimenovanjem območja.

– Območje zajema značilnosti Slovenske Istre in Krasa, kar bi preimenovanje ustrezneje zajelo. 

– Slovenija mora, če hoče preimenovati statistično regijo, to sporočiti Eurostatu in evropski komisiji do 31. marca letos. Okno priložnosti, da uredimo to vprašanje, je torej odprto.