Slovenska Istra si utira pot v pravopis

Obala naj bi ostalo samo še neuradno poimenovanje za Koper, Izolo, Piran in Ankaran skupaj. Župani vseh štirih obmorskih občin so se zavzeli za ime Slovenska Istra (oboje pisano z veliko začetnico) oziroma na kratko Istra. Novo uradno lastno ime bi vpisali v Slovenski pravopis.

Podlaga za predlog je bil elaborat Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper. Odločitev morajo zdaj potrditi še vsi štirje občinski sveti. V Ankaranu so to že storili, danes pa bodo o tem glasovali v Kopru.

Koper, Izola, Piran in Ankaran se vse bolj povezujejo v somestje. Načrtni proces so v vseh štirih občinah začeli v tem županskem mandatu, konkretni rezultat pa je Medobčinska uprava Istre, na katero so občine prenesle nekatere svoje pristojnosti, povezane z delovanjem inšpekcijskih, redarskih in drugih služb.

Določitev uradnega lastnega imena Slovenska Istra bo po mnenju županov utrdila zavedanje prebivalcev o istrski identiteti, o dvojezičnosti območja (saj bo ime tudi v italijanščini – Istria slovena) in o opredelitvi regije znotraj Slovenije.

Zakaj Slovenska Istra z veliko?

Koprska občina je skupaj z Inštitutom za jezikoslovne študije jeseni leta 2020 organizirala okroglo mizo o tej problematiki z naslovom Kje pravzaprav živimo?

Razprava, v katero se je vključevalo tudi številno občinstvo, je potekala predvsem o utemeljevanju razlik med pojmi primorje/Primorje, obala/Obala in Istra

Prevladalo je stališče, da je Istra nedvomno ime, ki nosi v sebi največ tradicije in vsebin, zato je najprimernejše za poimenovanje tega območja.

V elaboratu, ki ga je izdelal koprski jezikoslovni inštitut, pa je pojasnjeno, da v nekaterih primerih ni dovolj ime Istra, ki se nanaša na celotni polotok ali – vsaj v preteklosti – na hrvaški del Istre. Zato določilo Slovenska, ki se piše z veliko začetnico, saj gre za lastno ime.

Posamezna področja namreč zahtevajo natančnejšo prostorsko opredelitev, kar se kaže tudi v poimenovanjih društev (Društvo oljkarjev Slovenske Istre, vinorodni okoliš Slovenske Istre). Geografi argumente za lastno ime utemeljujejo tudi z ugotovitvijo, da ta ne zaznamuje etnične, pač pa državno razsežnost.

Obala je nikogaršnja, Obalčanov ni

»Ozemlje v tem okviru ni historična regija, tudi ni enovita naravna pokrajina,« dodatno razloži predstojnica inštituta dr. Vesna Mikolič. Vse do leta 1954, ko je bilo priključeno Sloveniji, tudi ni imelo posebnega imena. V letih, ki so sledila, se je za to območje zvrstilo več kot deset poimenovanj.

V upravno-političnih krogih in v širši javnosti se je še najbolj uveljavilo ime Obala, kar je z vidika sprememb, ki jih je ta prostor doživljal, razumljivo. Razvoj se je namreč usmerjal izključno na ožji obalni pas, v zaledju pa sta se začela odseljevanje in stagnacija. Kot navaja Mikolič, pa je »Obala« v osnovi indiferentno ime in ne pove, čigava je.

Če dodamo »Slovenska«, nastane zadrega, kajti zgodovinsko je Slovencem pripadala obala od Trsta do Devina, medtem ko je v istrskih obmorskih mestih številčno, kulturno in jezikovno prevladovalo italijansko prebivalstvo. Pojem tudi ne pokriva območja zaledja. Poleg tega je edino uveljavljeno ime, ki ga prebivalci uporabljajo, ko želijo izraziti pripadnost prav temu območju – Istrani. Poimenovanje Primorci se navezujejo na širšo regijo, »Obalčani« pa niso bili nikoli v rabi.