Ženske velikokrat zbolijo, ko so najbolj aktivne

Letošnji svetovni dan zdravja se je osredotočil na neenakosti v zdravju. Bolezni, naravne nesreče, konflikti, onesnaževanje zraka s klimatskimi spremembami vedno bolj ogrožajo pravico do zdravja milijonom ljudem, leta 2021 pa že več kot polovica svetovnega prebivalstva ni imela dostopa do osnovnih storitev, so razmere povzeli v Svetovni zdravstveni organizaciji. Nova študija opozarja tudi na neenakosti med spoloma.

»Cilj zmanjševanja neenakosti v zdravju je izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva v vseh regijah, še posebno med starejšimi, socialno šibkejšimi in manj izobraženimi,« so pred svetovnim dnevom zdravja, ki je 7. aprila, zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer tematiko obravnavajo več kot desetletje.

Kot izhaja iz njihovega poročila iz leta 2021, se ženske med 25. in 64. letom starosti v povprečju počutijo manj zdrave od moških vrstnikov. Še posebej opazna je razlika pri manj izobraženi populaciji v starostni skupini 25–44 let, kjer je svoje zdravstveno stanje kot dobro ocenilo 80 odstotkov moških in 65 odstotkov žensk. V populaciji, starejši od 64 let, razlik med spoloma ni, enaki delež se počuti zdrave, je pa veliko odstopanje glede na izobrazbo. To sicer velja za vse generacije, vendar so razlike pri mlajših nekoliko manjše.

Ista bolezen prizadene drugače

Svetovni gospodarski forum (WEF) in McKinseyev Health Institute sta raziskovala neenakosti na področju zdravja med spoloma. To, da ženske živijo dlje, se sliši kot zgodba o uspehu. Vendar pa podatek, da imajo ženske zdravstvene težave kar 25 odstotkov več časa kot moški, pokaže na težo zdravstvenega bremena, ki ga nosijo. Ženske v povprečju preživijo devet let v takšnem zdravstvenem stanju, ki jim ne omogoča produktivnosti na delovnem mestu, doma ali v družbi.

Kot v poročilu navajajo raziskovalci, neenakost v zdravju nastaja med drugim v znanosti, kjer zgodovinsko študije, izvedene na živalih, temeljijo večinoma na samčkih. Ženske so tudi v kliničnih testiranjih pogosto manj zastopane, ker se redkeje vključujejo vanje. Vse to zamegli biološke razlike med spoloma, rezultat pa je manj dostopnih zdravljenj za ženske, ki so večinoma tudi manj učinkovita. Pri ženskah sedemkrat verjetneje kot pri moških postavijo napačno diagnozo pri bolezni srca ali jih odpustijo z zdravljenja med srčnim napadom.

Z digitalizacijo zdravil bodo pacienti varnejši

Raziskav, ki učinkovitost merijo po spolu, kljub temu, da praviloma potrdijo razlike, ni veliko. Globalno se samo en odstotek sredstev za raziskave in razvoj v medicini namenja za stanja, specifična za ženske.

Na drugi strani razrez zdravstvenih težav, s katerimi se soočajo ženske, pokaže, da jih samo 43 odstotkov stanj ne prizadene niti drugače niti neproporcionalno kot moške (na primer ishemična bolezen srca), 47 odstotkov stanj ženske prizadene pogosteje (glavoboli, avtoimune bolezni, depresija), štiri odstotke bolezni pa jih prizadene drugače (atrijska fibrilacija, ki je najpogostejša motnja srčnega ritma, ter rak debelega črevesa), pet odstotkov zdravstvenega bremena pa se nanaša na bolezni, specifične za ženske (ginekološke, vezane na nosečnost in rojevanje).

Priložnosti za trg dela

Kot še poudarjajo avtorji poročila, vlaganje v zdravje žensk – in to ne samo v delu, ki se nanaša na reproduktivnost – ni pomembno samo z vidika izboljšanja kakovosti življenja in vprašanje neenakosti v zdravju. Je tudi priložnost za to, da bi bile ženske bolj vključene na trg dela. Zmanjševanje neenakosti med spoloma bi svetovno produktivnost bistveno povečalo.

Zaradi zmanjšanja bolezenskih stanj bi se izognili 24 milijonom izgubljenih let na leto samo zaradi nezmožnosti za delo, kar bi se v svetovni produktivnosti odrazilo v do 400 milijardah dolarjev na leto. Kot se izkaže, skoraj polovico zdravstvenih težav ženske doživijo v času delovno aktivnega življenja, med 20. in 64. letom starosti. Med desetimi bolezenskimi stanji žensk, ki imajo globalno največji vpliv, nekatere pa se med seboj tudi povezujejo, so predmenstrualni sindrom, depresija, migrene, različne ginekološke bolezni, anksioznost, ishemična bolezen srca, osteoartritis, astma ter rak jajčnikov.

»Za zmanjšanje razlik med spoloma v obremenjenosti z boleznimi je treba investirati v raziskave, usmerjene k ženskam, in razvoj, okrepiti in izboljšati baze podatkov ter raziskave, tako da se vodijo in prikazujejo tudi razlike na podlagi spola, izboljšati dostopnost glede na spol ustrezne zdravstvene oskrbe, spodbujati naložbe v inovacije na področju zdravja žensk, vzpostaviti politike, ki na delovnem mestu podpirajo zdravje žensk,« predlagata WEF in McKinseyev Health Institute.

Pomen hitre obravnave

Ob prizadevanjih za uresničevanje dolgoročnejših ciljev pa je pomembno tudi ustrezno odzivanje na aktualno stanje, vezano predvsem na dolge čakalne dobe. Na prvi ginekološki pregled na sekundarni ravni so denimo ženske septembra lani v povprečju čakale 121 dni, med več kot dva tisoč čakajočimi jih je skoraj 22 odstotkov čakalo nad dopustno mejo. Dostopnost do zdravnika je otežena tako na sekundarni kot primarni ravni.

»Prek različnih specialistov, med drugim v protibolečinski, kardiološki, splošni in ginekološki ambulanti, pokrijemo večino bolezni, ki doletijo ženske v delovno aktivni dobi. Hitreje ko bolnica pride na vrsto za strokovno obravnavo, večja bo verjetnost za zgodnje odkritje morebitne patologije. Zgodnje odkrivanje omogoča zgodnje zdravljenje, kar vodi do boljših rezultatov. Bolezen, odkrita v začetnih fazah, je namreč bolj odzivna na predpisano terapijo, metode pa so lahko manj invazivne ali oziroma je namen popolna ozdravitev. Poleg tega hitra obravnava prepreči napredovanje bolezni, zmanjša tveganje za nastanek zapletov in izboljša dolgoročno zdravje,« pomen ustrezno hitrega dostopa do obravnave opisuje Klemen Rupnik, direktor NYD klinike.

Klinika je sicer ena izmed 125 zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, ki delujejo v okviru zdravstvene mreže PRVE Osebne zavarovalnice oziroma zavarovanja PRVA Zdravje. »V okviru naše mreže zagotavljamo hiter dostop do specialističnih storitev, ki jih zagotavljajo zavarovalna kritja Specialisti in zdravila, Operativni posegi, Rehabilitacije in Drugo zdravniško mnenje.

Naročanje je mogoče 24/7, vse dni v letu, zagotovljena čakalna doba na termin pa je deset delovnih dni,« pojasnjujejo v Prvi. Dodajajo, da so edina zavarovalnica, ki ponuja moznost naročanja na zdravstvene storitve tudi brez napotnice v okviru nadstandardnega paketa. »Kot posledica aktualnih razmer v zdravstvu in splošnega zavedanja družbe o pomembnosti ohranjanja zdravja ter s tem povezani preventivi zanimanje za sklepanje tovrstnih zavarovanj narašča. In to tako med posamezniki kot podjetji, kot vedno bolj pomemben del zagotavljanja zaposlitvenega paketa,« še pojasnjujejo.