Neomejen dostop | že od 9,99€
Včasih je 40-letna zaposlitev pri istem delodajalcu, morda celo na podobnem delovnem mestu, veljala za pokazatelja uspešne kariere. Z zaposlovanjem milenijcev se je ta trend začel močneje spreminjati – ne samo zaradi drugačnih pričakovanj novih generacij, mobilnost kadrov med podjetji kot tudi znotraj njih se je izkazala kot prednost za zaposlene in za organizacije.
Velike kadrovske stiske v številnih podjetjih posameznikom lajšajo odločitev o zamenjavi delodajalca, na drugi strani hitre spremembe delovnih procesov v podjetjih močno spreminjajo delovna mesta in s tem tudi poklice zaposlenih. Vendar pa dinamike mobilnosti kadrov pri nas ne moremo primerjati s tisto v ZDA. Tam po nekaterih podatkih mladi v prvem desetletju delovne aktivnosti zamenjajo službo vsako leto in pol, kar pa je prej minus kot plus.
K spremembam trendov v mobilnosti zaposlenih, ki lahko pomeni iskanje priložnosti v drugi delovni organizaciji, tudi v tujini, ali pa prehajanje med poklici, ki je lahko tudi pri istem delodajalcu, sicer poleg menjave generacij prispeva še vrsta drugih dejavnikov. Kot navaja OECD, so digitalna revolucija, zelena preobrazba in podaljševanje življenjske in s tem delovne dobe osrednji globalni dejavniki, ki transformirajo tradicionalne karierne poti in prispevajo k obratu k njihovi večji pretočnosti in raznolikosti v celotnem življenjskem ciklu.
Čeprav družbe karierno mobilnost povezujejo predvsem z zgodnejšim obdobjem delovne aktivnosti ter njenim ugodnim vplivom na rast prihodkov, pa tudi politike se osredotočajo predvsem na mlajše generacije, se izkaže, da tudi dinamika v zrelejšem obdobju kariere zaposlenim prinaša številne koristi.
Kot pozivajo v OECD: »Omogočanje dobre mobilnosti naj ima vseživljenjsko perspektivo, vlade in delodajalci pa naj zagotovijo programe, ki bodo posameznikom pomagali graditi kompetence in sposobnosti ter ostati zdravi in aktivni vse življenje.« Do leta 2050 bo v poprečju že eden od šestih zaposlenih v državah OECD starejši od 65 let, zato je izboljšanje kariernih možnosti srednje generacije in starejših zaposlenih vitalnega pomena za dobro delovanje trga dela. Poročilo tako navaja, da boljša izbira in več priložnosti za prehajanje med zaposlitvami v srednjih letih lahko pozitivno vpliva na posameznika, da vztraja v delovni aktivnosti.
Oseba, ki je v starosti 45–54 let zamenjala službo ali delovno mesto znotraj podjetja, bo z 62-odstotno verjetnostjo pri 60 letih še zaposlena, medtem ko je pri tistih, ki te izkušnje niso imeli, verjetnost 54-odstotna, navajajo povprečje ocen za države OECD, kjer so bili na voljo podatki. Podobne podatke so raziskovalci pridobili, ko so analizirali napovedi upokojevanja pri starejših zaposlenih.
Še posebej ženske manj verjetno razmišljajo o zgodnji upokojitvi, če so po 45. letu starosti izkusile nov karierni izziv. »Pa vendar mobilnost z leti hitro upada. Vsako leto v povprečju 17 odstotkov generacije do 30. leta starosti zamenja zaposlitev, do starosti 45 let se ta delež zmanjša na zgolj sedem odstotkov,« je navedeno v publikaciji Promoting Better Career Choices for Longer Working Lives.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji