Veliko zanimanje za študij medicine, a premalo mest

Ljubljana – Število razpisanih mest za splošno medicino se je v zadnjih letih zmanjšalo. Na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru je bilo letos za slovenske državljane na voljo 64 študijskih mest manj kot pred osmimi leti. In to kljub temu da število tam zaposlenih pedagoških delavcev ostaja enako.

Ljubljanska medicinska fakulteta je imela največ vpisov leta 2011, in sicer 220. Naslednje leto se je število vpisnih mest za slovenske državljane zmanjšalo na 180, zadnjih pet let zanje razpišejo le še 150 mest na leto. Tudi mariborska medicinska fakulteta je imela največ vpisov leta 2011 (96), druga leta je bilo razpisanih 86 mest. Zanimanje za študij medicine pa je precej večje: lani se je v Ljubljani prijavilo 163 kandidatov več, kot je bilo mest, v Mariboru pa je pred vrati ostalo sto kandidatov.

Ministrstvo za zdravje je zato že konec poletja predlagalo povečanje vpisa: na ljubljanski fakulteti za 20 in na mariborski za 30 mest. Minister za zdravje Aleš Šabeder se je o tem včeraj pogovarjal z dekanoma fakultet, Ivanom Krajncem in Igorjem Švabom, ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom ter direktorjema ljubljanskega in mariborskega kliničnega centra Vojkom Flisom in Janezom Poklukarjem. O povečanju števila vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah so se strinjali vsi. V naslednjem koraku bosta dekana preverila, kaj bi morebitno povečanje števila študentov pomenilo za proces študija in financiranje.

Ogrožena kakovost pouka

Na ljubljanski medicinski fakulteti pravijo, da ima večji vpis dolgoročne posledice in ga ni mogoče sprejeti na podlagi enega sestanka in poziva ministrstva, ampak ob skrbni analizi, zagotovitvi pogojev za normalno delo in dovolj dolgi pripravi: »Študij medicine je dolg, diplomanti morajo pridobiti specifične kompetence in veščine, ki so nujne, da po diplomi brez težav lahko vstopijo v zdravstveni sistem.«

Dodali so, da poučevanje ne poteka samo v predavalnicah in na seminarjih, ampak tudi v laboratorijih in ob bolnikih, kjer je klinični pouk. Del tega je sicer mogoče izvesti ob študiju na modelih, vendar medicinska fakulteta nima spodobnega centra za učenje kliničnih veščin in simulacijsko medicino. Pri organizaciji so vezani na pogoje zdravstvenega sistema in na možnosti bolnišnic, v katerih izvajajo večji del kliničnega pouka. Pretirana navzočnost študentov ob pacientovi postelji je za bolnika moteča in tudi iz etičnih razlogov ni dopustna, zato so pri številu zelo omejeni. Po mnenju vodstva fakultete je zato treba zagotoviti dovolj kliničnih učiteljev, sodelovanje mentorjev ter dovolj učnih bolnišnic in zavodov, s katerimi so že vzpostavili stik.

Kratkoročno neizvedljiv cilj

Tudi na Zdravniški zbornici se zavzemajo za povečanje vpisa, a se zavedajo, da bi za sedanjo kakovost pouka na fakulteti potrebovali denar za adaptacijo in dograditev prostorov za predklinične predmete in tudi dodatne učitelje, tako na predkliniki kot kliniki. Po informacijah Zdenke Čebašek Travnik, predsednice Zdravniške zbornice, načelno ostaja pripravljenost, da se klinični pouk izvaja tudi zunaj Ljubljane in Maribora, v ustanovah, ki pridobijo akreditacijo za učno ustanovo. »Vendar je to kratkoročno težko izvedljivo in mislim, da povečanje razpisnih mest za 50 kratkoročno ni izvedljivo. Bi pa šlo za 30 dodatnih mest na obeh fakultetah skupaj.«

Kako pa so delo s povečanim številom študentov zmogli leta 2011? Na ljubljanski fakulteti so odgovorili, da so v zelo visok vpis privolili zaradi pritiskov: »Posledice tega povečanja, ki je bilo izvedeno ob enaki kadrovski strukturi in enakih prostorskih pogojih, so bile slabe. Nastajale so resne težave pri izvajanju pouka in slabšanju kakovosti znanja.« Vztrajajo, da 20-odstotno povečanje vpisa ni mogoče brez povečanja števila zaposlenih in ureditve prostorov. Pričakujejo, da bodo v dogovoru našli rešitev za skupni interes: več kakovostnih diplomantov.