Sloveniji je uspelo ohraniti eno najnižjih stopenj okužbe z virusom HIV v Evropi, a delež okužb se veča, prav tako število oseb, ki živijo z virusom – z ustreznim zdravljenjem je okužba s HIV namreč postala kronično stanje. Letos so do 29. novembra pri nas diagnozo okužbe s HIV postavili pri 53 osebah. Izziv ostaja preprečevanje stigmatizacije okužbe in diskriminacije zaradi nje.

Še v sanjah sem čutil vso bolečino

Stigme je sicer vedno manj, nekaj neznanja je še pri posameznih zdravstvenih delavcih. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri nas živi nekaj manj kot 900 oseb s HIV, od katerih jih približno ena desetina domnevno ne ve, da so okuženi. Kot je na posvetu pred svetovnim dnem boja proti aidsu povedal infektolog dr. Janez Tomažič, danes HIV oziroma aids nista več tako odmevna družbena tema kot pred leti.

»Napredek v zdravljenju je bil izjemen, gre za kronično obvladljivo bolezen, pri kateri pa je ključno, da okužbo pravočasno odkrijemo. Če jo odkrijemo v prvih mesecih ali dveh letih, je posameznikova življenjska doba pričakovana kot pri splošni populaciji. Velika večina oseb s HIV pri nas zaradi uspešnega zdravljenja in nizkega virusnega bremena ne more okužiti drugih. Zdravila so učinkovita, varna in dolgoročno delujoča,« je poudaril Tomažič. Največ okužb je še vedno pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Devet od 15 poznih diagnoz so letos obravnavali pri tej skupini. Število na novo odkritih letošnjih okužb je na prvi pogled visoko, a je vanjo prištetih tudi 15 primerov okužbe s HIV pri osebah, ki so jim diagnozo postavili v tujini, zdravljenje pa so nadaljevale pri nas. Med njimi je bilo devet oseb (trije moški in šest žensk) z ukrajinskim državljanstvom. Za aidsom je do 29. novembra v Sloveniji zbolelo sedem oseb, dve več kot lani, pri vseh je šlo za pozno prepoznano okužbo. Umrla sta dva človeka s HIV, vendar nobeden zaradi aidsa. Med intravenskimi uporabniki drog, nosečnicami in otroki ni bilo novih okužb.

15 tujcev, ki so imeli okužbo, prepoznano pred letom 2022, so začeli zdraviti pri nas. INFOGRAFIKA: Delo

Testiranje dobro dostopno

Prvi korak v boju z okužbami s HIV je vedno diagnoza, zato je pomen testiranja izjemen. V Sloveniji je to dobro dostopno. Na okužbo s HIV ter z virusoma hepatitisa B in C je na voljo pri izbranem zdravniku, anonimno brezplačno testiranje pa na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, društvo Legebitra v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani v enajstih krajih po državi izvaja testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo.

Po besedah programskega sodelavca za področje HIV pri Legebitri Mitje Ćosića so letos opravili rekordno število testiranj, in sicer okoli 1650: »Bali smo se, ko se je testiranje zaradi epidemije covida-19 začasno prekinilo. Ampak ljudje cenijo to storitev in jo redno uporabljajo.«

Največ testirajo moške med 20. in 40. letom starosti, ki imajo odnose z moškimi, izrazito manj je starejših. Kje iskati vzrok za to? Delno v tem, da so manj spolno aktivni kot mlajša populacija, na drugi strani pa so bolj obremenjeni zaradi svojih spolnih praks.

Sloveniji je uspelo ohraniti eno najnižjih stopenj okužbe z virusom HIV v Evropi, a izziv ostaja preprečevanje stigmatizacije okužbe in diskriminacije zaradi nje. FOTO: Yves Herman/Reuters

Ne umri zaradi neznanja

Izjemno učinkovita pri preprečevanju okužbe s HIV je strategija predekspozicijske profilakse (PreP) oziroma zaščitnega zdravljenja pred izpostavitvijo. Zdravilo preprečuje, da bi virus, ki vstopi v telo osebe na PreP, povzročil trajno okužbo. Od 1. januarja letos se zdravljenje financira v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Med januarjem in septembrom so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz tega naslova izdali 20 pakiranj zdravila, ki se uporablja v okviru kemoprofilakse pred izpostavitvijo z virusom HIV (program PreP pod nadzorom Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana). Leta 2021 so na tako imenovani beli recept izdali eno pakiranje takega zdravila.

»Gre za zelo pomembno metodo. Interes zanjo je ogromen, vključili smo okoli 200 oseb, večino v Ljubljani, in še prihajajo,« je poudaril infektolog Janez Tomažič. Izziv predstavlja starejša populacija, ki se dostopnosti PreP še ne zaveda, med mlajšimi je glas o tej metodi že dodobra razširjen.